Kampanjo Slovenija proti kletkam vodi društvo AETP (Animal Enterprise Transparency Project), ki je v zadnjih letih z objavo skrivaj pridobljenih posnetkov zlorabe rejnih živali na farmi Ljutomerčan ter v klavnicah podjetja Košaki v Mariboru in Kmetijske zadruge Rače dvignilo veliko prahu in sprožilo javno razpravo o reji živali. Tokrat s peticijo zahtevajo prepoved reje kokoši nesnic in svinj v kletkah. Pri tem se opirajo na znanstvena mnenja Evropske agencije za varnost hrane, ki je, kot so navedli, zaradi resnih negativnih posledic, ki jih imajo kletke na zagotavljanje fizioloških in etoloških potreb svinj in kokoši, nedavno med svoja priporočila vključila opustitev reje živali v kletkah.
Proti barbarski praksi ukleščanja
Iz javno dostopnega registra maksimalnih zmogljivosti hlevov za kokoši nesnice društvo AETP sklepa, da v Sloveniji v kletkah še vedno biva okoli četrt milijona kokoši. »Kokoši nesnice v baterijski reji ne morejo zlahka prhutati s krili, onemogočeno jim je čiščenje perja s prašno kopeljo in čepenje na višini. Skoraj vse življenje bivajo na žičnati podlagi, praktično nimajo dostopa do nastilja, za valjenje jajc se ne morejo umakniti v ločeni prostor, nimajo dostopa do sončne svetlobe ali možnosti za raziskovanje okolice. Zaradi pustega okolja in nezmožnosti izražanja naravnih vedenj lahko svoj stres in frustracijo s kljuvanjem perja usmerijo v vrstnice,« zahtevo po prepovedi reje kokoši v kletkah utemeljujejo v društvu AETP.
Zahtevajo tudi prepoved reje svinj v kletkah, kjer se ne morejo obračati ali prosto gibati. Matere svinje v izjemno omejujočih kletkah po navedbah AETP preživijo približno tretjino svojega življenja. »V kletki ne morejo graditi gnezda za pujske in skrbeti zanje. Vkleščenje jim povzroča poškodbe pri leganju in vstajanju. Država je tista, ki z zakonodajo omogoča rejo v majhnih kletkah. Država je tudi edina, ki ima moč, da dvigne minimalni standard reje na nekaj manj nevzdržnega za vse te živali, ki so ujete v sistem industrijske reje. Zato pozivam vse Slovenke in Slovence, ki jim je mar za živali, da podpišejo peticijo za prepoved kletk in s tem dajo vladi vedeti, da ta barbarska praksa ukleščanja ne spada v Slovenijo 21. stoletja,« je poudaril Samo Curk, predsednik društva AETP.
Preberite še: Dr. Dušan Terčič, strokovnjak za perutnino: Ločiti moramo čustva in dejstva
Manj kokoši in dražja jajca?
Dr. Dušan Terčič, strokovnjak za perutnino na ljubljanski biotehniški fakulteti, je pred šestimi leti, ko so zaščitniki živali trgovce pozvali, naj jajca iz baterijske reje, torej iz reje kokoši nesnic v kletkah, umaknejo iz prodaje, v pogovoru za Dnevnikov Objektiv izpostavil, da na noben sistem reje ne smemo gledati črno-belo, saj ima vsak svoje prednosti in slabosti. »Tudi nebaterijski, alternativni sistemi rej, ki jih propagirajo aktivisti, imajo slabosti. Naj izpostavim le nekatere. V kletkah so skupine kokoši manjše, v nebaterijskih sistemih večje. V jati kokoši zmeraj vlada določena družbena hierarhija, ki se v večjih jatah težje vzpostavi. Posledično je lahko v nebaterijskih sistemih rej več agresivnega kljuvanja perja, kanibalizma in poškodb živali. Slabost alternativnih sistemov rej je slabša izkoriščenost prostora, več je ročnega dela, večja je bolezenska ogroženost živali, saj so stalno v stiku s svojimi iztrebki. Jajca, znesena na tla, so umazana in so kot taka z mikrobiološkega in tudi senzoričnega vidika slabše kakovosti. Okolje je bolj prašno, kar negativno vpliva na zdravje živali in ljudi, ki jih oskrbujejo. Če imajo kokoši dostop do pašnika, so tam izpostavljene plenilcem, v stik prihajajo z drugimi pticami, ki so lahko prenašalke škodljivih bakterij in virusov, na prostem so tudi bolj izpostavljene črevesnim in zunanjim zajedavcem,« je med drugim naštel dr. Terčič.
Na vprašanje, ali je v bližnji prihodnosti realno pričakovati popolno opustitev reje kokoši nesnicam v kletkah, je Dušan Terčič aprila 2018 v intervju za Dnevnik odvrnil: »Največja ovira, ki bo preprečevala opuščanje prodaje jajc iz kletk (baterijske reje), je proizvodna učinkovitost – zadovoljiti današnje velike potrebe po jajcih in izdelkih iz njih z včerajšnjimi tehnologijami. Število svetovnega prebivalstva narašča, potrebe po hrani so vse večje, prav tako potrebe po beljakovinah živalskega izvora. In te potrebe bo treba zadovoljiti. Zavedati se moramo, da je po prehodu s kletk na alternativne sisteme rej v hlevu le še tretjina do največ dve tretjini sedanjega števila kokoši, poveča se potreba po prostoru, dodatnih objektih in pašnih površinah. Pri rejah, ki vključujejo pašnik, moramo na vsako kokoš zagotoviti vsaj štiri kvadratne metre pašnika. Nebaterijski sistemi zahtevajo večji vložek dela, kar jajca podraži. Za precejšen segment prebivalstva pa je cena pomemben, če ne celo najpomembnejši dejavnik pri odločitvi o nakupu jajc.«
