Z rebalansom se del sredstev, namenjenih ministrstvu za notranje zadeve, po besedah državne sekretarke Tine Heferle znižuje za 22,3 milijona evrov. Ob tem je pojasnila, da je to zmanjšanje večinoma posledica hrvaškega vstopa v schengensko območje, ter poudarila, da zaradi tega delovanje ministrstva in policije ne bo v ničemer okrnjeno.
Dobrih 14 milijonov evrov iz naslova varovanja schengenske meje pa se prerazporeja, namenjena bodo plačam policistov, ki bodo premeščeni s slovensko-hrvaške meje v notranjost države. Ob tem je Heferle zagotovila, da nihče od policistov, ki so varovali mejo, ne bo odpuščen, prav tako se jim položaj ne bo poslabšal.
Znižujejo pa se sredstva na področju migracij in mednarodne zaščite, saj se bo zaradi zakasnele realizacije zamaknilo izplačilo iz evropskih sredstev. A se po zagotovilih Tine Heferle ta sredstva ne izgubijo, pač pa prenesejo v prihodnje leto.
Proračun ministrstva sicer znaša 552,3 milijona evrov. Omenjeno znižanje po besedah državne sekretarke večinoma pade na policijo, v manjšem delu tudi na ministrstvo, medtem ko se inšpektoratu za notranje zadeve višina sredstev ne znižuje.
Znižanje postavk, namenjenih migracijam, je zmotilo nekatere poslance opozicije. V razpravi so opozarjali, da se sredstva znižuje kljub močnemu porastu nezakonitih migracij.
Odbor se je seznanil tudi s predlogom rebalansa na področjih, ki so v pristojnosti ministrstva za javno upravo. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu Jure Trbič, bo z rebalansom proračun ministrstva znašal 202,2 milijona evrov, kar je v primerjavi s obstoječim rebalansom 58,4 milijona manj. Glavnina znižanja gre po njegovih besedah na račun prenosa področja informacijsko-komunikacijske tehnologije na ministrstvo za digitalno preobrazbo.
Večji del sredstev v višini 54,3 milijona evrov sicer ministrstvo namenja za izvajanje projektov za zagotavljanje prostorskih pogojev državnih organov in odkupe poslovnih prostorov. Opravlja pa tudi druge naloge, povezane z upravljanjem, plačevanjem stroškov za poslovne prostore državnih državnih organov. Namenska sredstva posebnega proračunskega sklada za razvoj nevladnih organizacij pa znašajo 11,9 milijona evrov. Sredstva za podporo lokalni samoupravi ostajajo v enaki višini, 7,5 milijona evrov.
Opozicija proti povišanju sredstev za nevladne organizacije
Povišanju sredstev za nevladne organizacije za 1,5 milijona evrov nasprotujejo v opoziciji. Trbič odgovarja, da gre za strogo namenska sredstva oz. realizacijo tega, kar se je nabralo lani iz presežka dohodnine. Ob tem so nekateri poslanci tudi opozorili, da se hkrati znižujejo sredstva za spodbujanje podjetništva.
Tudi državni sekretar na ministrstvu za digitalno preobrazbo Miroslav Kranjc je spomnil, da je na podlagi reorganizacije vlade na ministrstvo prešlo področje nekdanje službe za digitalno preobrazbo ter delovno področje direktorata za informatiko ministrstva za javno upravo. Kljub temu se skupna sredstva z rebalansom v primerjavi z veljavnim proračunom znižujejo za približno deset milijonov evrov, na skupaj 114 milijonov.
Največji del, dobrih 50 milijonov evrov, gre za centralno informacijsko infrastrukturo in telekomunikacijsko tehnologijo. Med drugim za zagotavljanje delovanja centralne informacijsko-komunikacijske infrastrukture, sistemsko administracijo centralnega računalniškega sistema ter vzdrževanje in nadgradnjo informacijskih sistemov za dokumentno poslovanje.
Državni sekretar je med drugim navedel projekt izgradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije v znesku dobrih 20 milijonov evrov. Razvoju in promociji na področju elektronskih komunikacij pa je 22,7 milijona evrov namenjenih financiranju projektov, ki spodbujajo digitalno vključenost na ravni države, je še pojasnil.
Odbor se je s predlogom rebalansa proračuna za leto 2023 seznanil kot zainteresirano delovno telo.
