Da je raven sojenja v zadnjih letih na velikih reprezentančnih košarkarskih tekmovanjih slaba, je zdaj že stalnica. Spor med mednarodno košarkarsko zvezo Fiba in evroligo se je z uvedbo novega sistema kvalifikacij poglobil do te mere, da vpliva tudi na delilce pravice. Tistim, ki sodijo v evroligi in evropskem pokalu, Fiba ne dovoljuje več opravljanja dela na reprezentančnih tekmovanjih. A problem je v tem, da so to sodniki prve kategorije, Fibi pa ostane druga. To se na letošnjem prvenstvu stare celine pozna bolj kot kadar koli doslej, saj je bilo napak, tudi tistih grobih, ogromno, pritožb trenerjev in igralcev pa kar ne zmanjka.
Kritik ne zmanjka
Vse skupaj se je začelo na tekmi med Nemčijo in Litvo v skupinskem delu. Litva je imela po osebni napaki Maoda Loja dva prosta meta, sledila pa je še tehnična napaka selektorju Gordonu Herbertu. Litovci bi tako morali izvajati tri proste mete, a so le dva. V izenačeni končnici so nato sodniki po pritožbah Litve želeli pozabljeni prosti met dodeliti kar ob koncu, a do tega ni prišlo. Zanimivo pa je, da ga je zapisnikarska miza označila v statistiki, a ga kasneje zbrisala. Še isti dan je bila v Tbilisiju tekma med Gruzijo in Turčijo, kjer je bilo ogromno napetosti, sodniki pa so jo z odločitvami le še dvigovali. Ko je štiri minute in 48 sekund pred koncem na parketu prišlo do prerivanja, so delilci pravice uro ustavili, a tekmo nato nadaljevali pri času štiri minute in 26 sekund. Niso namreč opazili, da se je ura vmes znova aktivirala, 22 sekund igre pa je enostavno izpuhtelo. »Dolga leta nisem bil udeležen v tekmovanjih pod okriljem Fibe in lahko le povem, da sem šokiran nad nizko ravnjo kakovosti sojenja in organizacije,« je po izpadu z evropskega prvenstva povedal turški selektor Ergin Ataman.
Fiba je po koncu skupinskega dela napake priznala. Sodnike na tekmi med Nemčijo in Litvo je suspendirala do konca prvenstva, medtem ko tistih s tekme med Gruzijo in Turčijo ni, češ da je šlo za tehnično napako. A kaj, ko sta omenjeni zadevi le vrh ledene gore, javnih pritožb pa je toliko, da je premalo prstov na obeh rokah, če naštejemo vse. Igralce še najbolj begajo odločitve za nešportne osebne napake ob koncu izenačenih tekem, ko je treba delati taktične osebne napake. Kriterij je namreč drugačen od tekme do tekme in od sodnika do sodnika. »Celoten turnir se dogajajo čudne stvari. Katastrofa. Vso kariero se trudim, da ne bi komentiral dela sodnikov, a to prvenstvo je bilo glede tega najslabše doslej,« je povedal črnogorski reprezentant Vladimir Mihailović. »Prav rad bi obiskal enega od sodniških sestankov. Na polčasu ene od tekem se mi je sodnik opravičil, da ni bil v dobri poziciji, ko ni zapiskal osebne napake nad menoj. Jaz se za tekmo pripravljam več dni po več ur, oni pa očitno niti malo. Pa bi se morali, to je osnova. Opravičila ne pomagajo. Zaradi njihovih napak igralci postanejo živčni in pade kakovost igre,« se je pritoževal Hrvat Mario Hezonja. »Nemogoče je, da imamo najboljše igralce, tudi iz lige NBA, da je raven košarke izjemno visoka, potem pa imamo sodnike, ki delajo napako za napako. Nemogoče,« je po tekmi proti Sloveniji bentil selektor Francije Vincent Collet.
Niso pristranski, delajo pa napake
V slovenskem taboru se z debato okoli slabega sojenja za zdaj ne ukvarjajo, a to še ne pomeni, da ne vidijo, kaj se dogaja. »To je nekaj, s čimer se mora ukvarjati Fiba,« je na kratko povedal Luka Dončić, ki se med tekmami pogosto pritožuje pri sodnikih. Bolj zgovoren na to temo pa je bil generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije Radoslav Nesterović. »Sojenje je, kakršno je. Ne bi rekel, da so sodniki pristranski, se pa dogajajo napake v škodo vseh. Delajo jih tudi igralci. Rekel bi, da se sodniki trudijo po najboljših močeh, je pa jasno, da bodo potrebovali še nekaj kilometrine. Sploh za tekme s številnimi zvezdniki iz lige NBA. Če vzamemo za primer tekmo med Francijo in Nemčijo, je bilo na parketu kar nekaj igralcev iz najmočnejše lige na svetu. Najbolj pomembno je, da imajo isti kriterij za vse.« Dodajmo, da od slovenskih sodnikov na evropskem prvenstvu sodi le Boris Krejić.
