Avtomatizacija ni zgolj za nove sisteme

Avtomatizacija ogrevanja ni mogoča izključno pri sodobnih sistemih. Čeprav drži, da so najbolj avtonomni sistemi talnega gretja v kombinaciji s toplotno črpalko, lahko tudi radiatorsko ogrevanje v kombinaciji s pečjo na trda goriva organiziramo tako, da je ogrevanje kar se da udobno. Pogoj za to je zalogovnik tople vode, v katerem shranjujemo presežke toplotne energije. V sistemu centralnega ogreva je poleg vode v ceveh in radiatorjih na primer še 1000 litrov vode, ogrete na 60 stopinj Celzija, ki jo črpalke glede na ukaz sobnega termostata pošiljajo v radiatorje. Sobni termostat preprečuje večja nihanja v temperaturi bivalnih prostorov, k optimalnejši porabi energentov pa prispeva tudi z možnostjo izbire nočne in dnevne temperature ali drugih časovnih nastavitev. Sobni termostat mora biti nameščen na pravi lokaciji, kjer nanj ne vpliva nihanje temperature, ki nastane zaradi odpiranja vrat, kuhanja, sončnega obsevanja in podobnih vplivov.

Preprečimo velika nihanja v temperaturi

Sobni termostat ima na voljo več nastavitev, ki olajšajo ogrevanje in optimizirajo porabo, skrivajo pa tudi pasti – s slabimi nastavitvami lahko v bistvu povečamo porabo energenta. Osnova nastavitev so različni cikli ogrevanja v nočnih urah in čez dan ter med tednom in za konec tedna. Nastavitve je priporočljivo preveriti in ugotoviti, ali je izbrani program prilagojen vašemu življenjskemu slogu. Na odločitev o primerni sobni temperaturi vplivajo spalne navade, izmensko delo, delo od doma, upokojitev in druge življenjske prelomnice. Zna se zgoditi, da nepoučeni uporabniki zmotno krivijo slab ogrevalni sistem, razlog pa je v resnici samo napačno izbran režim ogrevanja. Temperatura v notranjih prostorih naj bi čim manj nihala. Ob daljši odsotnosti (10 ur in več) je v večini primerov sicer primerno znižati temperaturo v notranjosti za nekaj stopinj, popoln izklop ogrevanja pa je z ekonomskega vidika verjetno neupravičen. Vsak objekt ima specifično energetsko bilanco, a načeloma velja, da je poraba energenta za ponovno ogrevanje prostorov višja, kot je poraba pri vzdrževanju stalne temperature. Na enačbo vplivajo izolacija objekta, zunanja temperatura, čas odsotnosti in cena energenta. Ob odsotnosti je temperaturo primerno znižati za 2 do 3 stopinje Celzija pod stopnjo udobja, pri večji razliki pa je že težko upravičiti smiselnost. Upoštevati je treba, da se poleg zraka shladi cel objekt, ki ga je potem treba segreti nazaj.

Na radiatorje sodijo termostatski ventili

Sobni termostat deluje najbolje v kombinaciji s termostatskimi radiatorskimi ventili. V nasprotju s klasičnimi ventili omogočajo termostatski precej natančnejšo regulacijo posameznega radiatorja. Termostatski ventil vklaplja radiator le v takšni meri, da temperatura v prostoru ne pade pod določeno stopnjo, ki jo na ventilu običajno izberemo med 1 in 5. Tako se izognemo pregrevanju prostorov, ki je značilno za ogrevalne sisteme brez termostatske regulacije. Posledica pregrevanja je hlajenje prostorov z odprtimi okni, nepraktično odločanje med odprtim in zaprtim radiatorjem, predvsem pa neekonomična poraba energenta. S termostatskimi ventili lahko natančno uravnavamo temperaturo v posameznem prostoru; z minimalnim finančnim vložkom lahko ločeno reguliramo temperaturo v dnevni sobi, spalnici, predsobi ali kopalnici. Cene termostatskih glav se začnejo pri približno 10 evrih in rastejo z dražjimi različicami, ki na primer omogočajo digitalno nastavitev izbrane temperature. Pri starejših rebrastih radiatorjih bo morda potrebna menjava vseh ventilov (ne samo radiatorske glave), pri novejših pa je poseg krajši in enostavnejši.

Izzivi toplotne črpalke v starem objektu

Priljubljenost toplotnih črpalk je v zadnjih letih izjemna in postale so večinski vir toplote v novogradnjah. Pri sodobnih energetsko učinkovitih objektih je izkoriščanje pasivne toplote okolja dovolj dober vir za ogrevanje v prehodnih mesecih in tudi pozneje, saj je zaradi majhnih izgub toplote potreba po delovanju električnih grelcev zares majhna. Vendar pa so toplotne črpalke tako priljubljene, da se nameščajo tudi na starejše objekte, kjer energetska bilanca ni tako ugodna. Poraba električne energije je v takšnih primerih višja, zato je še toliko pomembnejša optimalna nastavitev sistema. Zelo priporočamo vremensko regulacijo ogrevanja, ki moč grelcev prilagaja glede na porabo objekta in zunanjo temperaturo. Poenostavljeno: če je zunaj relativno toplo vreme, bo ogrevanje delovalo pri manjši moči, kot pa če bi zunaj pritisnil zimski mraz.

Dobra regulacija je neopazna

V sisteme centralnega ogrevanja je v nekaj desetletjih vstopila izjemna količina elektronike. V novogradnjah lahko govorimo kar o celoviti pripravi kakovostnega bivalnega zraka, kar vključuje ogrevanje, hlajenje in prezračevanje z rekuperacijo. Sistemi so usklajeni, avtomatski in elektronsko podprti. Nekaj avtomatizacije sodi tudi v starejše objekte, kjer lahko že termostatski ventili na radiatorju naredijo življenje precej udobnejše. Pri dodajanju novih elementov ne pozabite na glavno pravilo vsake avtomatizacije – če sistem avtomatizacije zahteva popravke in stalno spreminjanje nastavitev, nekaj ne deluje pravilno. Regulacija mora biti neopazna.