Po dveh desetletjih, po doživeti množici izkušenj in spoznanj, kaj pripadnost drugemu članstvu prinaša in pomeni – nenazadnje gre za velike denarje za oboroževanje, ki so danes, kljub izjemnemu povečanju nabav v zadnjih štirih letih v primerjavi z obdobjem 2014–18, a so še vedno pod od zavezništva zahtevanima 2 % bruto družbenega proizvoda in se vrtijo malo nad 1,3 % – se je slovensko javno mnenje krepko spremenilo. Morda tudi zavoljo zavedanja, da nas politika te povezave, z nenehnim širjenjem proti ruskim mejam in posledičnim izzivanjem občutka ogroženosti pri prvi jedrski velesili sveta, kar je posredno generiralo tudi njeno agresijo na Ukrajino in vojno, ki še traja, prej spravlja v nevarnost kot nasprotno. Nedavne raziskave v sami zvezi Nato so namreč pokazale, da bi se 66 odstotkov iz 2003 danes skrčilo v komajda še večino, točneje v 52 %, s tem da samo 46 % vprašanih še vedno meni, da to članstvo zmanjšuje možnost napada na našo državo in da jih le 24 % podpira povečevanje vojaških izdatkov – proti pa jih je za odstotek več. Večina se očitno o vojaških izdatkih – podatka ni – ni želela opredeliti.
Nedavno se je znova oglasilo gibanje Glas ljudstva s pozivom KLASa, ekosocialistične iniciative »Za mir in solidarnost«, ki ga je podpisalo še dodatnih sto in več civilnodružbenih organizaciji in ki med ostalim poziva k omejevanju investicij v vojaško opremo ter k referendumu o članstvu v Nato, točneje o nadaljevanju z njim ali ne.
Po v državni zbor vloženih osmih referendumskih pobudah s strani parlamentarnih strank, celo o soglasju lokalnih skupnosti pri sprejemu in začasnem nameščanju nezakonitih migrantov, ki naj bi jih izvedli na superreferendumski dan 27. novembra letos, bi bilo zaželeno, odgovorno in načelno, da bi civilna družba zahtevala še poizvedbo javnega mnenja o naši nadaljnji pripadnosti severnoatlantskemu zavezništvu.
Pozivamo Glas ljudstva, vse civilnodružbene organizacije, ki z njo sodelujejo, ob njih še stranko Levica, ki ima v svojem političnem programu odhod iz zveze Nato, da pričnemo skupaj z zbiranjem potrebnega števila podpisov za razpis še devetega poizvedovalnega referenduma. Kot posamezniki, ozaveščeni državljanke in državljani, bomo pri tem s svojimi močmi sodelovali.
Aurelio Juri, Uroš Lipušček, Matjaž Hanžek, Spomenka Hribar, Danijel Rebolj, Emil Milan Pintar, Božidar Flajšman, Josip Rastko Močnik, Rudi Rizman, Matjaž Kmecl, Miloš Šonc, Maja Breznik, Igor Polajnar, Andrej Mašera, Marijan Kotar, Todor Dmitrovič, Franco Juri, Dragan Petrovec, Polona Petek, Ljuba Miljuševič, Polona Frelih, Mira Kofler, Miran Kofler, Franc Žnidaršič, Pavel Jamnik, Franjo Žagar, Janez Šmajdek, Vena Šmajdek, Polona Jamnik, Stane Lunder, Dragica Lunder, Ernest Vodopivec, Stana Vodopivec, Marjan Kotar, Janez Černač, Jože Šafranič, Brane Gruban, Mira Hladnik, Miran Hladnik, Matjaž Švab, Lano Doplak, Zdenka Kovačič Debeljak, Maca Jogan, David Lončarek, Boris Nemec, Majda Nemec, Ernest Požar, Alenka Nose, Mirko Barkovič, Iva Žigon, Maksimiljan Poljanšek, Tomaž Čopi, Žiga Šubic, Milan Kozinc, Darinka Kozinc, Pero Mijatovič, Andrej Pajnič, Dušan Kaplan, Janez Turk, Miha Butara
