Glede na nekoliko bolj prijazno vreme se razmere nekoliko izboljšujejo, ne glede na to pa intervencijske enote ponekod še vedno izvajajo aktivnosti za zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje, je dejal Behin.
V Braslovčah brez strehe nad glavo 236 družin, v Velenju ogrožena stanovanjska objekta pod gradom
Zaradi minulega obilnega deževja v velenjski občini ni prevoznih več cest, nekatere so prevozne pogojno. Še vedno sta ogrožena stanovanjska objekta pod Velenjskim gradom, plaz ogroža tudi stanovanjsko hišo v Lazah. Veliko škode je ujma naredila tudi v Braslovčah, kjer je brez strehe nad glavo ostalo 236 družin. V Šmartnem ob Paki grozijo plazovi.
Trenutno na območju celotne Mestne občine Velenje še vedno potekajo akcije reševanja premoženja in zagotavljanja dostopnosti. »Celotnih razsežnosti naravne nesreče še ne poznamo, tako da tudi ne vemo, kdaj in kako bomo lahko pristopili k sanaciji vseh v neurju poškodovanih lokacij,« so danes sporočili z Mestne občine Velenje.
Nekateri gasilci iz regije so medtem že priskočili na pomoč prebivalcem Savinjske doline, prav tako se je skupina sodelavcev občinske uprave Mestne občine Velenje danes odpravila v sosednjo Občino Šmartno ob Paki, ki je izrazila potrebo po pomoči. V Občino Luče pa so že poslali 15 agregatov in vodo, pripravljeni so pomagati tudi drugim občinam, navajajo v Velenju.
Oskrba s pitno vodo je lahko motena na območjih Podgorja, Podkraja pri Velenju in dela Vinske Gore. Na občini priporočajo občanom, da vodo uporabljajo varčno. Medtem toplovod deluje nemoteno.
Po navedbah občine plaz še vedno ogroža stanovanjska objekta pod Velenjskim gradom, ki so ju stanovalci že zapustili. Do nadaljnjega je zaprta tudi gozdna pot iz Starega Velenja do gradu. Plaz ogroža tudi stanovanjsko hišo v Lazah. Če bo potrebno, bodo stanovalcem pomagali pri selitvi. Zaradi nadaljevanja širjenja plazu so zaprli lokalno cesto odcep Trbul, pri Ožirju.
Ker so geologi zasedeni z izrednimi primeri v Savinjski dolini, občina tudi poziva občane, da jih kličejo le v nujnih primerih. Zaradi ogromne škode na širšem območju Slovenije je trenutno prioritetna sanacija nujne infrastrukture in objektov, so dodali.
Po podatkih občine je poškodovana tudi državna kolesarska povezava proti Mislinji, ki se še gradi. Občane pozivajo, da se po njej ne vozijo in hodijo, saj je to izjemno nevarno.
Zaradi posledic ujme so razmere zaostrene tudi na območju občine Šmartno ob Paki. Tam je po besedah župana Janka Kopušarja zalilo okoli 50 objektov, grozi več zemeljskih plazov. V nedeljo so zaradi nevarnosti sproženja plazov in poškodovanja stanovanjskih objektov odredili evakuacijo 24 prebivalcev z območja Velikega Vrha in Gavc. Nekateri od teh so se danes, potem ko je teren pregledal strokovnjak, lahko vrnili domov, vsaj v en objekt pa se prebivalci ne bodo mogli vrniti.
Za evakuirane občane, tudi tiste, ki so se morali iz domov izseliti zaradi naraslih Savinje in Pake, je poskrbljeno. Večina se jih je začasno namestila pri sorodnikih, nekaj pa jih je občinska uprava nastanila v mladinskem hotelu.
Zaradi plazov na in ob cestni infrastrukturi ter pričakovanih novih plazišč, ki jih lahko večja obremenitev še okrepi, je tamkajšnji občinski štab civilne zaščite sprejel odločitev o omejitvah prometa na več cestnih odsekih. Podatke so objavili na spletni strani občine. Medtem se sicer v občini vremenske razmere umirjajo, tako da je večinoma čiščenje posledic ujme danes že steklo, organizirali so tudi odvoz odpadkov, je za STA pojasnil Kopušar.
V občini Braslovče pa je trenutno brez strehe nad glavo 236 družin. Nekateri se bodo morda na svoje domove vrnili v 14 dnevih, drugi v nekaj mesecih, nekaj hiš pa je trajno uničenih, nekaterim je spodjedlo temelje, jih prestavilo za več metrov, je za STA s skrušenim glasom pripovedoval župan Tomaž Žohar.
Občanom, ki so ostali brez vsega, zagotavljajo tople obroke in nastanitve, čeprav je večina za zdaj zatočišče našla pri prijateljih in svojcih.
Med prizadetimi je ogromno mladih družin, ki imajo hipoteke, je dejal župan. Ob tem pa se boji, da jim zavarovalnice ne bodo povrnile škode, ker so doma na poplavnem območju. "Tu bo morala država pokazati razumevanje in priskočiti na pomoč," je dejal in dodal, da so ljudje obupani. "Ko greš na teren in vidiš obup v njihovih očeh, se ti srce ustavi," je pristavil.
V Braslovčah sicer poplavljene površine ponekod še vedno vztrajajo, posamezne hiše v treh zaselkih še vedno niso dostopne. "Vzpostavljamo tudi vodovod, ki ga je odneslo, kanalizacija je motena, trudimo se zagotoviti elektriko," je opisal župan.
Nekaj cest je odneslo, evidentiranih imajo pet plazov, težave povzroča podtalnica. Medtem ko se Žovneško jezero k sreči ni razlilo.
Kot je dejal župan, so bili do zdaj v občini prepuščeni bolj sami sebi, na pomoč prihaja nekaj prostovoljcev in sosednjih občin, so pa zaprosili tudi za pomoč vojske.
Na Koroškem vse boljša oskrba z elektriko, v ospredju vzpostavljanje prometnih poti in vodooskrbe, skrbi jih nastajanje novih plazov
Najbolj je na Koroškem prizadeta Mežiška dolina, kjer so najnujnejšo oskrbo v nedeljo zagotavljali s pomočjo helikopterjev, cestno prometno povezavo za oskrbo do zelo prizadete Črne na Koroškem, ki je bila od petka zjutraj prometno in prek telefonov odrezana od sveta, pa so vzpostavili iz Šoštanja preko Slemena, deloma za oskrbo tudi po Mežiški dolini in ponekod preko meje z Avstrijo.
Na Prevaljah, kjer je v noči na nedeljo narasla reka Meža odnesla eno hišo, ostali pa so tudi brez več mostov in cest, je danes v ospredju zagotavljanje vodooskrbe. V več delih občine ni vode, saj je na več mestih pretrgan vodovod, zato so vojsko že zaprosili za dva pontonska mosta, na katera bi lahko, kot je danes za STA povedal župan Občine Prevalje Matic Tasič, tudi obesili vodovodne cevi. Zdaj vodo na več mestih zagotavljajo s cisternami.
Prav tako bodo poskušali danes zagotoviti več kemičnih stranišč, predvsem za ljudi v stanovanjskih blokih, po Tasičevih besedah se namreč bojijo morebitnih posledic trenutnih razmer tudi na splošnem zdravstvenem področju.
Tudi elektrike še nimajo povsod v občini, med drugim je poplavljena obrtna cona Lahovnikovo odrezana od prometnih povezav, odneslo je tudi novozgrajene kolesarske poti. Kot so davi objavili prevaljski gasilci, je Pačnikov oz. Leški most zaprt tudi za pešce, saj se poseda, zato vse prosijo, da upoštevajo navodila. Na Prevaljah je danes sklicana tudi izredna seja občinskega sveta, na kateri bodo po županovih besedah svetnike seznanili s potekom dogodkov, ukrepi in načrti za naprej.
Še naprej so razmere zaostrene tudi drugod po Mežiški in Mislinjski dolini. V Mežici so narasli vodotoki uničili vseh osem mostov, pogojno je eden prehoden, je za STA danes povedal župan Občine Mežica Mark Maze. Zemeljski plazovi še vedno ogrožajo nekaj hiš v občini, posledice na cestni in komunalni infrastrukturi pa so po njegovih besedah katastrofalne, prav tako v gospodarstvu. Župan upa, da bodo čim prej uspeli vzpostaviti most do desne strani reke Meže, da bodo podjetja, med drugim Cablex-M in Ferolin, lahko poskušala reševati, »kar se še rešiti da«.
Prioritete po besedah mežiškega župana ostajajo varovanje življenj in premoženja, zato nadalje spremljajo potencialne plazove, v teku so prizadevanja za vzpostavitev dobave električne energije, v občini ni vodooskrbe, pitno vodo zagotavljajo s pomočjo gasilcev in vojske, prav tako občanom zagotavljajo kruh in druge osnovne dobrine. Nekatere trgovine so še zaprte, a potekajo dela, da se čim prej odprejo.
V Dravogradu se prav tako pojavljajo vedno novi plazovi in s tem zapore cest. Kot je v nedeljo zvečer sporočil župan Občine Dravograd Anton Preksavec, so morali zaradi aktivnosti v plazu na grajski bajti preventivno evakuirati večje število tamkajšnjih prebivalcev, prav tako so družino na Viški cesti. Skupno število evakuiranih oseb v Dravogradu je naraslo na 255. Za danes je napovedano, da bodo opravil ogled plazov z geomehanikom, ki bo podal mnenje glede nadaljnjih aktivnosti.
Nadaljnji zemeljski plazovi se prožijo tudi v Mislinjski dolini. Mestna občina Slovenj Gradec je v nedeljo zvečer objavila, da so gasilci v Pamečah preventivno postavili pregrado, kjer grozi plaz, in izselili dve družini.
Na Koroškem je zaradi posledic ujme neprevoznih veliko glavnih in tudi ostalih cest. Po podatkih prometnoinformacijskega centra za državne ceste so med drugim popolnoma zaprte glavne ceste Maribor-Dravograd pri Velki in Ožbaltu, pri Otiškem Vrhu pa je neprevozna cesta Dravograd-Slovenj Gradec.
Župan Mestne občine Slovenj GradecTilen Klugler je danes sporočil, da je v telefonskem pogovoru z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek dobil zagotovila, da bo država prednostno reševala prevoznost državnih cest, med njimi povezavo med Slovenj Gradcem in Dravogradom. V Pamečah, kjer je Mislinja odtrgala del glavne ceste pri skulpturi "S", bodo glavno cesto obvozili po trasi kolesarke, pri Korošici pa bodo, kot je zapisal župan, morali postaviti začasen most.
Sicer pa je na območju Mestne občine Slovenj Gradec aktivnih več kot 160 plazov, od tega pa skrb vzbujata dva plazova v Pamečah in plaz na Rahtelu. Vse interventne službe v spremstvu geologov so na terenu in sporočajo, da ni razloga za paniko, so navedli pri občini.
Center za socialno delo Koroška pa prizadetim v ujmi sporoča, da se lahko obrnejo na center za informacije o možnih oblikah pomoči. »Med drugim lahko materialno ogroženi posamezniki in družine, ki ne razpolagajo z lastnimi sredstvi za kritje stroškov, nastalih zaradi naravne nesreče ali višje sile, uveljavljajo pravico do izredne denarne socialne pomoči. Pomoč se lahko dodeli za urejanje osnovnih bivanjskih razmer,« so sporočili iz centra.
S prečrpavanjem ubranili hiše na območju Hotize pred vodo
Prebivalce naselij Hotiza in Kot, ki ju je davi dosegel poplavni val zaradi pred dvema dnevoma poškodovanega nasipa na reki Muri, so s prečrpavanjem vode uspeli ubraniti pred poplavo. Po besedah lendavskega župana Janeza Magyara so aktivirali štiri večje črpalke in tako uspeli preprečiti, da bi voda dosegla hiše.
Vodo so iz močno narasle reke zjutraj prečrpavali z dvema velikima črpalkama, kasneje pa so dobili še dve. Tako jih imajo zdaj nameščene v Kotu, na Hotizi ter v Ložiču, kamor so jo namestili v sodelovanju z občino Velika Polana. »Če bo potrebno, bomo eno od črpalk prestavili še na območje Mirišča. Hiše so tako na varnem,« je za STA povedal župan Magyar.
Ker je vodostaj Mure tudi na tem območju začel padati, meni, da imajo položaj pod nadzorom. »Ostaja pa seveda velika količina vode, ki jo moramo prečrpati,« je dejal.
Zaradi nevarnosti so sprva odredili evakuacijo za spodnji del naselja Hotiza, za naselje Kot pa pripravljenost na morebitno evakuacijo, kar pa so zdaj preklicali.
Ljudje so se lahko vrnili na svoje domove tudi na območju Dolnje Bistrice v občini Črenšovci, kjer je Mura v soboto popoldne prebila nasip. V nedeljo so ga uspeli sanirati z betonskimi bloki, ki so jih dovažali s pomočjo helikopterjev, danes pa ga pripadniki civilne zaščite še dodatno utrjujejo.
»Stvari se umirjajo, so pa še zmeraj resne. Voda pada, zato smo lahko optimistični, da bo v kratkem konec. Moramo pa skrbno paziti na manjše popravke, ker voda še uhaja skozi betonske bloke in moramo še naprej delati, da jo ustavimo,« je za STA davi povedal vodja intervencije v Dolnji Bistrici Miroslav Vuk.
Na poti v Črno sto vojakov, gasilcev in mnogi prostovoljci
Na poti v Črno na Koroškem, do koder so po ujmi vzpostavljene oskrbovalne pot, je danes sto vojakov Slovenske vojske, sto gasilcev in še mnogi prostovoljci, ki prihajajo na pomoč. Tam je vzpostavljen tudi intervencijski štab, ponekod so že dobili elektriko, deluje tudi zdravstvena oskrba, so danes sporočili iz intervencijskega štaba v Črni.
Intervencijski štab Občine Črna na Koroškem vodi poveljnik koroške gasilske regije Matjaž Gorenšek, ki je v Črno prispel v nedeljo zvečer s skupino devetih gasilcev z nalogo vzpostaviti delovanje štaba. Štab sestavljajo predstavniki civilne zaščite, medicinskega osebja, Gorske reševalne službe, gasilcev in drugi, so sporočili iz štaba.
Elektro službe so že vzpostavile napajanje z električno energijo na celotnem delu Črne, v Žerjavu in Jazbini, medtem ko v zaselkih Bistra, Koprivna in Topla še nimajo elektrike.
Na Slemenu je konvoj gasilcev, ki prihajajo v Črno. Vse, ki so v tem trenutku na poti čez Sleme, intervencijski štab obvešča, da morajo dati prednost konvoju gasilcev in ostalim intervencijskim službam, zato naj se s ceste umaknejo in poskrbijo, da bodo lahko službe nemoteno prihajale v Črno.
Zdravstvena enota v Zdravstvenem domu Črna deluje 24 ur na dan. Tisti, ki potrebujejo pomoč, naj se oglasijo v zdravstvenem domu, če to ni mogoče, naj informacije predajo komu drugemu, prav tako naj skušajo javiti potrebe po zdravilih.
Kot so še sporočili iz intervencijskega štaba, bodo v aktivnosti za pomoč pri odpravi posledic ujme najprej vključili domače prostovoljce. Vse, ki želijo priti na pomoč iz drugih krajev, pa bodo obvestili v prihodnjih dneh, saj je treba poskrbeti za logistično podporo.
Na Škofjeloškem še naprej vzpostavljajo povezave z odročnimi zaselki
Na območju Škofje Loke in Poljanske doline nekateri ljudje zaradi neprevoznosti cest še vedno ostajajo odrezani od sveta. Interventne službe se z mehanizacijo prebijajo še do najtežje dostopnih zaselkov. Hkrati poteka pregledovanje plazov in sanacija, kjer je ta mogoča. Gasilci pa še naprej pomagajo tudi pri čiščenju blata in naplavin.
Kot je za STA povedal škofjeloški župan Tine Radinja, v njihovi občini še vedno niso dostopni vsi zaselki. Sedaj so za vsaj najbolj nujne stvari zagotovili prevoznost ceste v Hrastnico. Posamezni zaselki in hiše pa še naprej ostajajo nedostopni in tudi brez elektrike ter vode.
Evakuiranih je okoli 50 ljudi. Nekatere prebivalce, zlasti tiste z manjšimi otroki in starejše so namreč preventivno preselili, saj zdravstveni izzivi postajajo vse večji. Danes so s pomočjo gorskih reševalcev znova izvedli helikoptersko reševanje, in sicer obolele osebe, ki so jo prepeljali v Splošno bolnišnico Jesenice.
V občinah Kamnik in Mengeš hitijo z odpravljanjem posledic neurja
V občinah Kamnik in Mengeš, ki so ju prizadele nedavne obilne padavine in poplave, hitijo z odpravljanjem posledic. Škoda je ogromna, ocenjujejo župani, ki računajo tudi na pomoč države. V kamniški občini je prioriteta predvsem vzpostavitev dostopa do najbolj prizadetih območij. Medtem so v Komendi še vedno brez pitne vode.
Situacija je še vedno zaskrbljujoča v občini Kamnik, kjer niti z gradbeno mehanizacijo še niso uspeli zagotoviti dostopa do vseh hiš, je za STA dejal župan Matej Slapar. Po njegovih besedah so bile v poplavah popolnoma uničene in poplavljene dolina Kamniške Bistrice, dolina Črne in doline Bistričice. Počasi se prebijajo do teh hiš, so pa jih medtem s pomočjo helikopterjev oskrbeli s hrano, vodo in agregati.
»Naša prva naloga je, da bomo skupaj z državo sanirali in uredili dostope, da bo to možno tudi z osebnimi vozili,« je dejal Slapar. Čim prej bo treba zagotoviti tudi nadomestni dostop namesto podrtega mostu v Stranjah, da bodo omogočili dostop tako do prebivalcev kot tudi do podjetij, ki so tudi utrpela škodo.
»Zavedati se moramo, da je kar nekaj delovnih mest odvisnih od turizma,« je dejal in opomnil, da velika Velika planina do nadaljnjega ostaja odrezana od sveta. »Treba bo razmišljati tudi o sistemskih ukrepih, kako vse te stvari reševati v okviru države, podobno najbrž kot med epidemijo covida-19, z neko strokovno komisijo,« je pozval.
Tudi v občini Mengeš intenzivno odpravljajo posledice hudih poplav, ki so po besedah župana Boga Ropotarja povzročile katastrofo, ki je ne pomnijo niti najstarejši občani. »Mnogi so izgubili vse, za kar so celo življenje garali. "Razsežnost posledic je ogromna, izjemno težko je sploh oceniti škodo,« je dejal. Pri sanaciji in odpravi posledic računajo tudi na pomoč države.
Velika škoda je namreč nastala tudi na občinskih objektih. Poplavljeni so vrtca Gobica, kjer »ni ničesar več uporabnega«, nova športna dvorana, poplavilo je tudi kletne prostore zdravstvenega in kulturne doma ter občinske zgradbe, poškodovana je tudi druga občinska infrastruktura.
Zdravstveni dom kljub poplavljenim kletnim prostorom deluje, otroke iz vrtca Gobica pa bodo preselili v enoto Sonček, ki ni bila poplavljena. »Imamo srečo v nesreči, da so trenutno počitnice. Za naprej pa bomo poiskali trajno, dolgoročnejšo rešitev, dokler stvari ne saniramo. Jutri imamo sestanek z direktorico in ravnateljem šole, kako v prihodnje rešiti tudi ta problem.« je dejal.
Ujma v občini Mengeš smrtnih žrtev ni terjala, je pa med občani prišlo do nekaj poškodb med odpravljanjem posledic. Voda je pitna in je ni treba prekuhavati.
Iz občine prihajajo tudi informacije o krajah prizadetim prebivalcem, ki jih je Ropotar potrdil in tovrstna ravnanja obsodil. »Neprimerno je, da kdorkoli počne še to v tej katastrofi,« je dejal. Za pomoč pri varovanju so prosili tudi policijo, ki z dodatnimi policijskimi enotama patruljirala tudi ponoči.
Ujma ni prizanesla niti občini Komenda, kjer je tamkajšnji župan Jurij Kern izdal odredbo o uporabi hidrantnega omrežja in hišnih vodovodnih priključkov. »Razumemo, da želite vsi čim prej urediti in očistiti svojo okolico, vendar bodimo solidarni in upoštevajmo navodilo, da se mora vodovodno omrežje najprej dovolj napolniti, da ga bomo lahko v polni meri koristili vsi občani,« so ob tem zapisali na občinskem Facebook profilu.
V okolici Ljubljane intenzivno odpravljajo posledice ujme
V občinah Medvode, Litija in Dobrova - Polhov Gradec danes intenzivno odpravljajo posledice ujme. Predvsem poskušajo vzpostaviti cestne povezave in odstranjujejo komunalne odpadke. Pri tem jim pomagajo številni prostovoljci. Večina evakuiranih prebivalcev se je vrnila na svoje domove, ponekod pa so še vedno odrezani od sveta.
Župan MedvodNejc Smole je za STA povedal, da so danes, četrti dan od katastrofalnih poplav, v intenzivni fazi sanacije, kar pomeni, da so v nedeljo uspeli z ogromnim številom prostovoljcev, gasilcev, vojakov uspeli posanirati precejšen del javnih površin in infrastrukture, ljudje, ki jih je prizadela ujma, pa čistijo svoja stanovanja. »Zdaj prihajamo v fazo, ko bo treba vse te komunalne odpadke, ki so nastali in se kopičijo, zelo pospešeno začeti odvažati. To opravlja naše podjetje Voka Snaga, verjetno bomo zaprosili za pomoč tudi ostale občine, če nam preko komunale lahko posodijo kakšen stroj,« je dejal.
Poleg tega se v občini soočajo z vzpostavljanjem in sanacijo cest, kjer bodo po besedah župana primorani zaprositi za nekaj dodatne zunanje pomoči, ker je delo vezano na gradbince. Promet na cestah je sicer otežen, ker ves čas poteka odstranjevanje zemeljskih plazov. Občani s tega območja so noč preživeli v motelu Medno in Policijski akademiji v Tacnu.
Tudi v občini Litija se danes nadaljuje intenzivna sanacija poplavljenih območij, potem ko je v nedeljo upadla reka Sava. Sanacija predvsem poteka na najbolj kritičnih območjih, to je predvsem levi breg mesta Litija, naselja Smrekarica, Ponoviče, Sava, Spodnji Log, Kresnice, Jevnica. Ključen del sanacije je odvoz odpadkov, zato pozivajo občane, da stvari, ki so bile izpostavljene poplavi in so za odvoz, namestijo na primerno zbirno mesto. Do nadaljnjega namreč ostajata zaprta mostova v Jevnici in na Savi. Oba mostova sta bila v poplavah poškodovana in nista varna za uporabo, zato je gibanje na njih strogo prepovedano, je dodal. Poleg tega je poškodovanih tudi nekaj drugih ključnih objektov, med drugim je voda vdrla v mladinski center, tudi škoda v kmetijstvu je velika.
V občini Dobrova - Polhov Gradec že od nedelje poteka intenzivna sanacija najbolj poškodovanih vodotokov, cest, plazov in čiščenje naplavin. »Predvsem pa želimo čim prej zagotoviti dostop do odrezanih krajev. To smo v soboto in nedeljo v večjem delu občine uspeli zagotoviti, vsaj kar se tiče občinskih cest, a določene kmetije so še odrezane in nedostopne, a upam, da bodo dostopne tekom dneva,« je za STA pojasnil župan Jure Dolinar. Zvezo s krajani v Škandrovem grabnu vzpostavljajo na razne načine, problem so telefonske linije, kjer na nekaterih odsekih ni signala. To se zdaj ureja, pravi župan in dodaja, da je najbolj kritično na Hruševem, kjer je most čez Gradaščico močno poškodovan.