Po marčevski prvi javni razpravi so strokovnjaki regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije, Inštituta za politike prostora (IPoP) in ljubljanskega urbanističnega zavoda v Medvodah pripravili še drugo javno razpravo Kje v Medvodah so parkirišča zasedena in kje prosta?. Pripravljalci parkirne politike so prisluhnili pobudam občanov o tem, kako naj bo parkiranje urejeno in komu naj bo prostor v mestu namenjen, na srečanju pa so prebivalcem Medvod predstavili tudi analize parkiranja in jih povabili k sodelovanju v anketi, s pomočjo katere bodo pomagali odločiti, kakšno parkirno politiko bi izbrali za Medvode.
»V analizo parkirnega utripa smo vključili 2896 parkirišč. Rezultati ankete so pokazali, da 64 odstotkov občanov Medvod meni, da je v občini premalo parkirišč, medtem ko jih 58 odstotkov meni, da je v Medvodah preveč parkiranih avtomobilov. Prejeli smo tudi približno 50 zaznamkov občanov glede nepravilnega parkiranja in 65 predlogov za njegovo urejanje,« je pojasnil Urban Jeriha iz IPoP. Kot je poudaril, je največ izzivov glede parkiranja v stanovanjskih soseskah oziroma pred bloki v Preski in v središču Medvod, kjer ponekod več kot 100-odstotna zasedenost parkirišč, drugod pa prosta parkirna mesta kažejo na neustrezno upravljanje. Večji parkirni izzivi, kjer opažajo tudi največ nepravilnega parkiranja, so pred lekarno, Mercatorjem in Sparom, zdravstvenim domom, vrtci in osnovnimi šolami, centrom starejših v Zbiljah, na turistično zanimivih območjih in pred železniško postajo, ki je tako zaradi pomanjkanja parkirišč kot oteženega odlaganja potnikov najbolj vroča točka v Medvodah.
Predlagani štirje različni scenariji
Prebivalci Medvod lahko do 15. julija sodelujejo v spletni anketi, s katero lahko pomagajo oblikovati boljšo vizijo za svoje mesto. Izbirajo lahko med štirimi možnostmi izboljšanja razmer na medvoških ulicah in parkiriščih. Cilj prvega scenarija je spodbuditi uporabo avtomobila z brezplačnim parkiranjem povsod in več parkirnimi prostori, kar bi pomenilo več voženj z avtomobili, manj prostora za pešce, kolesarje in zelenje ter manj uporabe trajnostnih načinov prevoza, parkirišča pa bi zavzela več zelenic in ulic. Po drugem scenariju bi ohranili obstoječe parkiranje brez sprememb, kar bi pomenilo postopno poslabšanje razmer pri iskanju parkirnih mest, slabše pogoje za pešce in kolesarje ter več konfliktov med različnimi uporabniki parkirišč, pri čemer bi se spremembe odlašale za prihodnost. Cilj tretjega scenarija je destimulirati uporabo avtomobila z optimizacijo režimov parkiranja, kar bi pomenilo manj kratkih voženj, več prostih parkirnih mest na iskanih lokacijah ter več hoje in kolesarjenja. Cene parkiranja in dovolilnic bi ostale nizke. Cilj četrtega scenarija je močno zmanjšati uporabo avtomobila z višjimi cenami parkiranja in manj parkirnimi mesti, to pa bi pomenilo več hoje in kolesarjenja, boljši javni prostor, manj vozil v mestu in več naprednih mobilnostnih storitev. Prihodke iz parkirnin bi namenjali za izboljšave v mestu.
»Nimamo še vseh odgovorov na vprašanja, se pa približujemo spoznanjem in rešitvam,« je poudaril Urban Jeriha in dodal, da je projekt priprave parkirne politike še v fazi analize. Naslednji koraki bodo vključevali delavnice in fokusne skupine ter pripravo predloga ukrepov, medtem ko bodo parkirne rešitve javnosti predstavili jeseni.
