Letna inflacija se je oktobra spustila pod mejo 10 odstotkov, a ostaja visoka, v današnji objavi izpostavlja državni statistični urad. Oktobra lani je bila denimo pri treh odstotkih. Povprečna letna rast cen znaša 8,6 odstotka. Oktobra se je blago v povprečju podražilo za 11,8 odstotka, storitve pa za 5,9 odstotka. Cene blaga dnevne porabe so se zvišale za 14,5 odstotka, trajnega blaga za 9,8 odstotka in poltrajnega blaga za štiri odstotke.
Podražitve hrane in brezalkoholnih pijač za 17,2 odstotka so letno inflacijo zvišale za 2,8 odstotne točke. Za 18,7 odstotka višje cene goriv in energije so prispevale 2,2 odstotne točke, za 12,5 odstotka dražja stanovanjska in gospodinjska oprema pa 0,9 odstotne točke. Po 0,7 odstotne točke vpliva na inflacijo so imele višje cene v restavracijah in hotelih (za 9,9 odstotka) ter podražitve izdelkov in storitev za rekreacijo in kulturo (za 6,6 odstotka).
V zadnjem mesecu so se najbolj podražili hrana ter oblačila in obutev
V mesečni primerjavi so bile oktobra podražitve najbolj izrazite pri prehrambnih izdelkih ter oblačilih in obutvi. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se zvišale za 2,5 odstotka in k mesečni inflaciji prispevale 0,5 odstotne točke. Izmed živilskih izdelkov so se kruh in izdelki iz žit podražili za 1,8 odstotka, mleko, sir in jajca za tri odstotke ter sveže sadje in zelenjava za 7,7 odstotka oziroma 6,7 odstotka. Prehod na jesensko-zimsko kolekcijo v trgovinah je vplival na opaznejše podražitve v skupini oblačila in obutev. 5,7-odstotna rast cen v tej skupini je inflacijo zvišala za 0,4 odstotne točke.
Znova so se podražila tudi trda goriva: za 14 odstotkov višje cene lesne biomase so k inflaciji prispevale 0,2 odstotne točke, po 0,1 odstotne točke pa so dodali še dražja električna energija (za 1,8 odstotka), stanovanjska in gospodinjska oprema (za 0,7 odstotka), novi avtomobili (za 1,3 odstotka) ter raznovrstno blago in storitve (za 1,1 odstotka).
Po drugi strani so mesečno inflacijo za 0,4 odstotne točke ublažili cenejši naftni derivati: cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale za 6,1 odstotka, cene tekočih goriv pa za 8,2 odstotka. Pocenili so se tudi počitniški aranžmaji (za 5,6 odstotka), ki so inflacijo znižali za 0,2 odstotne točke. Dodatne 0,1 odstotne točke so prispevale nižje cene nastanitvenih storitev (za tri odstotke).
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila oktobra pri 10,3 odstotka (oktobra lani pri 3,5 odstotka). Septembra je znašala 10,6 odstotka, so še navedli na statističnem uradu.
Najcenejša košarica v Tušu, najdražja v Hoferju
Povprečna košarica osnovnih živil, katerih cene spremlja kmetijsko ministrstvo, je ob popisu pri šestih trgovcih v Sloveniji 24. oktobra stala 41,74 evra, kar je 1,35 odstotka manj kot ob popisu dva tedna prej. Povprečna cena košarice se je v vsakem od dosedanjih popisov znižala, v zadnjem je bila za 16,35 odstotka nižja kot v prvem.
Najcenejša košarica je v zadnjem popisu stala 39,17 evra, okoli pet odstotkov manj kot ob popisu 10. oktobra, najdražja košarica pa 46,09 evra oziroma pol odstotka več, kažejo podatki, objavljeni na spletni strani ministrstva Naša super hrana. Najcenejša je bila košarica v Tušu, sledili so Lidl (39,74 evra), Eurospin (41,13 evra), Spar (41,69 evra) in Mercator (42,63 evra), najdražja je bila v Hoferju.
Tokrat so izvedli tudi drugi popis cen v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Kot je v izjavi za medije danes v Ljubljani povedala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, so v obdobju dobrega meseca cene v košarici v Avstriji in na Hrvaškem ostale enake, zvišale pa so se v Italiji, in sicer za 9,8 odstotka. V Italiji je košarica stala 69,82 evra, v Avstriji 69,78 evra in na Hrvaškem 51,07 evra. Med trgovci, prisotnimi v vseh državah popisa, sta Lidl in Spar najcenejša ravno v Sloveniji, so dodatno sporočili z ministrstva.
Ministrstvo spremlja cene izdelkov določene kakovosti in porekla v kategorijah pšenične bele moke, belega kruha in testenin, govejih in svinjskih zrezkov ter piščančjega fileja, mleka, tekočega jogurta, sira in masla, jajc, jabolk, krompirja, sončničnega olja in belega sladkorja ter petih dodatnih sezonskih živil. K slednjim bodo sedaj dodali tudi med. V povprečju ima posamezen trgovec na voljo približno 65 izdelkov v vseh 15 osnovnih skupinah živil. Največjo ponudbo ima Spar (119 izdelkov), najmanjšo pa Eurospin (29 izdelkov).
V četrtem popisu so podrobneje pregledali tudi razlike v rednih cenah izdelkov znotraj določene skupine živil pri posameznem trgovcu. Največje razpone v cenah je zaslediti znotraj kategorije kruha, sira, moke, masla in testenin, pravi ministrstvo. »Popisi so pokazali, da do cenovnih odstopanj prihaja predvsem zaradi trgovcev in njihove interne politike poslovanja. Popis izdelkov je namreč izveden iz vidika kupca, ki se običajno odpravi po nakupih v eno poslovalnico, trgovci pa imajo v različnih poslovalnicah različne cene in cenovne akcije,« so ugotovili in ocenili, da so potrošniki spremljanje cen pozitivno sprejeli, kar dodatno potrjuje potrebo po zbiranju informacij, ki so transparentno predstavljene in dostopne vsem.
Naslednji popis bo v drugem tednu novembra, v primerjavo pa bodo vključili dodatna živila, je povedala ministrica, ki pa ni želela razkriti, katera to bodo.
TZS opozarja na nepravilno primerjavo cen s prvim popisom
Navedbe kmetijskega ministrstva, da se je povprečna vrednost košarice 15 osnovnih živil od vključno prvega popisa znižala za 16,4 odstotka, niso pravilne, pa opozarja Trgovinska zbornica Slovenije (TZS). V prvem popisu je bilo narejenih več metodoloških napak, popisane so bile celo nekatere napačne cene, poudarja.
Da bi potrošniki dobili verodostojno informacijo, je treba zagotoviti primerjavo med tretjim in drugim popisom, četrtim in tretjim popisom ali četrtim in drugim popisom, saj je lahko osnova le drugi popis vrednosti košarice 15 živil, pri katerem so bile metodološke napake odpravljene, so v TZS zapisali v odzivu na današnjo objavo podatkov ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »V nasprotnem primeru bo prihajalo do zavajajočih informacij o cenah živil v vseh nadaljnjih primerjavah objavljenih rezultatov popisov,« poudarjajo.
Nepravilnosti in napake pri prvem popisu so se po navedbah zbornice med drugim nanašale na primerjavo med seboj neprimerljivih izdelkov, napačne popise cen, napačne slikovne oznake. »Te ugotovljene metodološke nepravilnosti so bile kasneje odpravljene, zato so edina možna verodostojna osnova za primerjavo cen rezultati drugega popisa,« pojaasnjujejo na TZS.
Povprečna vrednost košarice v četrtem popisu se je glede na drugi popis znižala za 3,3 odstotka (s 43,16 na 41,74 evra) in glede na tretji popis za 1,35 odstotka. V tretjem popisu se je glede na drugi popis znižala za nekaj manj kot dva odstotka (s 43,16 na 42,31 evra), kažejo podatki ministrstva.
»Razloge za znižanje vrednosti omenjenih košaric 15 živil je iskati med drugim v oktobrskem padcu cen naftnih derivatov kot tudi v upadu cen surovin v proizvodnji rastlinskih olj, ne pa zaradi projekta primerjalnika cen,« še pravijo v zbornici.
