Žarko Gorenjc bo v zaporu 21 in ne 23 let, je danes dopoldne razsodil senat ljubljanskih višjih sodnic pod vodstvom Lee Habjanič in s tem delno ugodil pritožbi obrambe na prvostopenjsko sodbo. Predlog tožilstva za zvišanje kazni na 28 let, je zavrnil. Odločitve Gorenjc ni slišal – že v torek, ko so bile na vrsti končne besede, je napovedal, da ga na razglasitev sodbe ne bo. Ta je zdaj pravnomočna, obrambi ostaja le možnost, da na vrhovno sodišče vloži zahtevo za varstvo zakonitosti.

Gorenjc je v začetku marca 2021 v domači hiši v Dolah pri Grosupljem umoril svojo 36-letno ženo Jasno. Zgodaj zjutraj jo je v spalnici zadavil s pasom kopalnega plašča. Obramba je trdila, da tega ni storil iz nizkotnih nagibov in torej ni šlo za umor (zagroženih od 15 do 30 let zapora), ampak uboj (od pet do 15 let zapora). Špela Koleta, ki je imela v senatu vlogo poročevalke, je danes razložila, da nizkotni nagibi predstavljajo nekaj, kar ni vredno človeka. V konkretnem primeru si je obtoženi ženo lastil, si jo povsem podredil, ji omejeval stike in bil fizično nasilen. Grozil je, da ne bo živa odšla iz hiše in podobno. Vse to so posebno zavržni nagibi, je poudarila Koleta. Zavrnila je tudi trditev obrambe, da ni šlo za brezobzirno maščevanje, saj dejanja ni načrtoval, pač pa je ravnal hipno. Opozorila je, da jo je že prej davil, ji grozil in tako naprej.

Bil je prišteven

Višje sodišče se je sicer največ ukvarjalo z vprašanjem prištevnosti. Prvostopenjska sodba je temeljila na ugotovitvah psihiatričnega izvedenca dr. Petra Preglja, da je bil morilec v kritičnih trenutkih (nebistveno zmanjšano) prišteven. A je nato obramba pridobila drugačno mnenje; zagrebška strokovnjakinja dr. Sanja Elizabeth Radeljak je na podlagi magnetno resonančnega slikanja glave ocenila, da ima obtoženi spremembe na možganih, ki so lahko povzročile nenačrtovano, stihijsko, impulzivno vedenje »zunaj realnega stanja doživljanja«. In da je bil zaradi tega verjetno neprišteven. Senat višjega sodišča je soočil Preglja in Radeljakovo, zaslišal toksikologinjo dr. Majdo Zorec Karlovšek, prisluhnil strokovnemu pomočniku obrambe, psihiatru dr. Mladenu Vrabiču in na novo angažiral izvedenca za nevrologijo dr. Blaža Koritnika. »Zaključki sodišča prve stopnje glede prištevnosti so bili pravilni. Strokovno mnenje dr. Radeljakove je bilo na višjem sodišču izpodbito,« je povedala Koleta.

Še vedno nevaren

Je pa obramba uspela v tistem delu pritožbe, ki se je nanašal na kazensko sankcijo. Nekatere okoliščine, ki so okrožno sodišče vodile do obsodbe na 23 let zapora, senat višjega sodišča ni štel za tako oteževalne. Na primer dejstvo, da je obtoženi v zagovoru za vse krivil pokojno ženo in ni pokazal nobene empatije, pa tudi da se je opravičil, a ne iskreno. V slabo so mu na okrožnem sodišču šteli tudi ravnanje po umoru, in sicer da je pokojno nepietetno več ur pustil ležati na postelji. Sodnica je pojasnila, da je takrat poskušal narediti samomor, ko je ugotovil, da tega ne zmore, pa je vseeno šel na policijo in se prijavil. Tudi očitek, da je dolgo opazoval njeno bitko za življenje, se višjemu sodišču ni zdel utemeljen: »Ni šlo za dolgotrajno umiranje, po oceni izvedenca je trajalo od 70 do sto sekund.« Zaradi vsega tega so mu kazen nekoliko znižali in ne zvišali, za kar se je zavzemalo tožilstvo. Do nastopa kazni bo ostal v priporu. »Obtoženčevo vedenje je nepredvidljivo, poleg tega je v sporu z oškodovankinimi sorodniki in bi kaj takega lahko ponovil, je zaključila Koleta.