V strugi Savinje in drugih pritokov se je nabiralo na tisoče kubikov gramoza, ki je skoraj popolnoma ustavil tok reke, pa ga ni nihče odstranil. Te količine gramoza bi zadoščale za proizvodnjo iz vsaj desetih gramoznic, pa ga ni nihče pobiral, hkrati pa okoljevarstveniki jamrajo, kako gramoznice kazijo okolje.
Projektna dokumentacija za sanacijo vodotokov bi morala biti že zdavnaj pripravljena in revidirana ter dana izvajalcem, ki pa jih ni bilo. Denar, namenjen za sanacijo, je šel vse kam drugam, le tja ne, kamor bi moral iti; verjetno so župani z njim raje asfaltirali vaške poti do vseh kurnikov, da bi bili ponovno izvoljeni, ter podeljevali gradbena dovoljenja na poplavnem območju, danes pa želijo podirati domove, za kar nimajo nobenih pristojnosti. MOP in pristojna ministrstva, ki morala kontrolirati izvajanje sanacijskih del, so spala spanje pravičnega, pa tudi glede njihove strokovnosti imam kot nekdanji glavni rudarski inšpektor izrazito negativno mnenje. Na stroko se ne spoznajo ter se ob takšni organiziranosti države nikoli ne bodo. Torej jim ostane le še najbolj enostavna rešitev: vse podreti in potopiti levi in desni breg Letuša, pa bo vse narejeno takoj, brez projektov in v veselje spodnjesavinjskih županov. Seveda bi se morala poštena oblast vprašati, kdo je za takšno stanje kriv ter zahtevati kazensko odgovornost pristojnih v ministrstvih in občinah. Sicer pa menim, da bo ob takšni politiki treba izseliti vso Zgornjo Savinjsko dolino z Logarsko dolino vred, saj prostora za odtoke vode ne bo nikjer dovolj.
V rudarstvu, kjer sem delal, je vse gradnje treba izvajati na podlagi revidiranih projektov, dela strokovno nadzira rudarska inšpekcija, vsak odklon od te prakse se kaznuje, v primeru okoljevarstvenih nestrokovnih posegov pa očitno nagrajuje.
Ljudje smo zaradi poplav izgubili poleg premičnin in nepremičnin tudi vso projektno dokumentacijo o gradnjah hiš, kar naj bi bila osnova za dodelitev nekakšnih odškodnin, zato naj župani kar pozabijo zgodbe o selitvi 150 domov ter se naj raje oprimejo tistega, kar bo resnično koristilo okolju: ustrezno zavarovati pretoke rek, da te ne bodo več poplavljale. No, to je pa že zahtevno strokovno dejanje, zato tu ne pričakujem posebnega navdušenja.
Matjaž Cerovac, upokojeni glavni inšpektor za rudarstvo, Letuš, Šmartno ob Paki