Vnovični pozivi generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa, naj Rusija zaustavi absurdno vojno v Ukrajini, so ponovno naleteli na gluha ušesa. Ruske sile še naprej oblegajo večja ukrajinska mesta, kjer so razmere vse hujše. Po podatkih mednarodne humanitarne organizacije Mercy Corps je v predelih, kjer potekajo najhujši boji, hrane ostalo le še za tri do štiri dni.
V mestu Herson na jugu Ukrajine okoli 300.000 ljudem začenja zmanjkovati hrane. Še naprej ob nezmanjšanih napadih krvavi oblegani Mariupolj, kjer potekajo ulični spopadi. Od tam želi zbežati vsaj 100.000 ljudi, vendar zaradi pomanjkljivih varnostnih koridorjev to ni mogoče. Humanitarna pomoč še vedno ne more v mesto.
O nadaljnjem topniškem obstreljevanju so poročali iz vzhodnih mest Harkiv, Černigiv, Sumi in predmestij Odese. »Nadaljevanje vojne v Ukrajini je moralno neopravičljivo, politično neubranljivo, z vojaškega vidika pa nesmiselno,« je dejal Guterres in poudaril, da v tej vojni Rusija ne more zmagati, saj ne more Ukrajine osvojiti s tem, da osvoji mesto po mesto oziroma ulico po ulico.
Putin še vedno noče na pogajanja z Zelenskim
Kremelj še naprej zavrača pozive ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega k čimprejšnjemu srečanju z Vladimirjem Putinom. V Moskvi vztrajajo, da pogajanja med državama še niso toliko napredovala, da bi bilo srečanje predsednikov smiselno. Osrednje vprašanje, pri katerem se zatika, je, kakšen status naj imajo v bodoče Doneck, Lugansk in Krim. Zelenski se je pripravljen pogovarjati o njihovem statusu, bi pa končno odločitev prepustil državljanom Ukrajine na referendumu.
Medtem ko pogajanja očitno stopicajo na mestu, se ob nadaljevanju vojne vihre iščejo rešitve tudi na diplomatskem parketu. Zelenski je k posredovanju pozval papeža Frančiška, v nagovoru italijanskega parlamenta pa opozoril na težke razmere v Ukrajini, rekoč, da je njegova država na robu preživetja. Evropska unija je v pripravah na vrh voditeljev, ki bo potekal jutri in v petek, udeležil pa se ga bo tudi ameriški predsednik Joe Biden, napovedovala ustanovitev posebnega solidarnostnega sklada za povojno obnovo Ukrajine.
EU v pomoč članicam za oskrbo beguncev
Vse več ukrajinskih beguncev v Evropi (teh je 3,5 milijona) pa začenja preglavice povzročati predvsem nekaterim vzhodnoevropskim državam, kamor je njihov dotok največji. Na Poljsko vsak dan pride 10.000 novih, skupaj jih je v državi že 2,1 milijona. Tamkajšnje oblasti so sporočile, da so v šole vpisale že 85.000 otrok, ukrajinske učitelje so začeli učiti poljsko, da bi jih lahko zaposlili v šolah. Pred preobremenjenostjo so tamkajšnje univerze, v Varšavi imajo 10.000 potencialnih novih študentov. V evropski komisiji napovedujejo, da bo članicam na voljo deset milijard evrov, namenjenih pomoči ob krizam, za oskrbo beguncev. Danes bodo predstavili dodatne ukrepe, s katerimi naj bi beguncem zagotovili dostop do izobraževanja, delovnih mest, zdravstvene oskrbe in stanovanj.
ZDA pa imajo še naprej težave pri dogovarjanju o povečanju črpanja nafte z največjimi proizvajalkami tekočega zlata. Voditelja Združenih arabskih emiratov in Savdske Arabije že tedne nočeta Washingtonu dati jasnih zagotovil, da bosta povečala količine načrpane nafte. V Rijadu so nezadovoljni zaradi zmanjšane podpore Bidnove administracije vojni v Jemnu, vse glasnejših kritik glede stanja človekovih pravic v kraljevini in popuščanja Iranu, kar se kaže predvsem v pripravljenosti ZDA za sklenitev jedrskega dogovora. Čeprav je Savdska Arabija sporočila, da je »ključna vloga« Opeca zagotavljanje stabilnosti na naftnem trgu, pa v sporočilu ni z ničimer nakazala, da bi lahko na srečanju članic Opeca čez teden dni sklenili dogovor o povečanju črpanja.
