Kot so v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) zapisali v današnjem sporočilu za javnost, so bili seznanjeni z dopisom, ki ga je Urbanija poslal odgovorni urednici Jadranki Rebernik in v katerem je voditelja TV Dnevnika Sašo Krajnca in urednico oddaje Vesno Pfeiffer obtožil, da sta brez kakršnih koli strokovnih podlag zagrešila »hudo programsko kršitev«. Rebernikovo je zato pozval, »da z obema delavcema opravi pogovor in jima določi naloge, ki jih bosta lahko profesionalno opravljala«.
V društvu ugotavljajo, da je direktor televizije s tem dopisom novinarju in urednici posredno grozil s premestitvijo in to mimo disciplinskih postopkov, v okviru katerih bi imela na voljo pravna sredstva za obrambo. »Menimo, da se za formalne postopke ni odločil ravno zato, ker se zaveda, da nima pravno vzdržnih argumentov zanje. Zato ocenjujemo, da gre za nedopustno neformalno obliko pritiska, s katero želi vodstvo TV Slovenija novinarje in urednike podrediti ter jih ustrahovati tako, da bodo svoje uredniške odločitve prilagodili željam in interesom vodstva,« so zapisali.
Urednica in novinar nista kršila načel
Po statutu Radiotelevizije Slovenija ima direktor televizije široka pooblastila, tudi programska, vendar pa le, če ugotovi dejanske kršitve zoper načela javnosti, pluralnosti in neodvisnosti, so spomnili. Po mnenju DNS novinar in urednica s tem, ko sta gledalcem pojasnila, da je bil prispevek o uvodniku Mladine objavljen po naročilu Rebernikove, nista kršila nobenega od teh načel. V odgovoru na očitke direktorja sta namreč pojasnila, da ta prispevek ni bil objavljen v skladu z utečenimi protokoli in da avtorizacije za njegovo objavo ni dala Pfeifferjeva, ampak Rebernikova.
Odvetnica s področja medijskega prava Jasna Zakonjšek k temu dodaja, da ima Urbanija sicer delno prav v točki, da novinarja in urednico zavezuje lojalnost do delodajalca in varovanje njegovega ugleda, zato bi morala na nesoglasja znotraj hiše najprej opozoriti na uredniških sestankih. Kot sama razume iz medijskega poročanja, so novinarji na to že opozarjali, vendar vodstvo televizije teh opozoril ni vzelo resno. Zato je v tem primeru pretehtala pravica javnosti do obveščenosti, kar je tehtnico nagnilo v prid svobodi izražanja.
S tem pojasnilom sta po navedbah DNS branila načela, ki jih navaja statut, in ne kršila programskih standardov, kot navaja direktor. Gledalce sta le seznanila z dejstvom, direktor pa ni konkretno utemeljil, katere programske standarde ali člene Kodeksa novinarjev Slovenije naj bi kršila. Glede na to, da je na podlagi neutemeljenih očitkov posredno zahteval sankcije za novinarja, je po mnenju DNS prekoračil svoja pooblastila.
Opozarjajo tudi, da se v skladu z zakonom o medijih novinarju ne sme odpovedati delovnega razmerja ali prekiniti sklenjene pogodbe z njim, zmanjšati plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njegovega položaja zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo ter s profesionalnimi pravili, merili in standardi. »Kakršen koli poseg v status obeh novinarjev bomo razumeli kot hudo kršitev tako medijske kot delovnopravne zakonodaje,« so še zapisali.
Odzvali so se tudi na potezo Urbanije, ki je naročil analizo povzemanja poročanja drugih medijev na RTV Slovenija. V DNS se sprašujejo, »ali direktor meni, da gre pri povzemanju za matematični problem usklajevanja vseh medijev ali pa za avtonomne uredniške odločitve, ki temeljijo na kriteriju relevantnosti objav v drugih medijih«.
»Direktorja televizije zato znova opominjamo, da ni urednik ter da novinarska in uredniška avtonomija po medijski zakonodaji uživa zaščito. Prav tako ga ponovno pozivamo k odstopu,« so v DNS še zapisali v sporočilu za javnost.
Oceni DNS, da je direktor TVS voditelju in urednici posredno grozil s premestitvijo, pritrjujejo tudi v Aktivu novinarjev Radia Slovenija. Tudi po njihovem mnenju gre za »nedopusten pritisk in ustrahovanje novinarjev in urednikov, ki niso pripravljeni slediti neprofesionalnim in škodljivim navodilom nadrejenih, ampak še vedno pokončno opravljajo svoje delo, ki je v prvi vrsti namenjeno javnosti«.
Izrekli so podporo Pfeifferjevi in Krajncu, ki po njihovem mnenju svoje delo opravljata dobro in profesionalno. Medtem pa javnost s svojimi dejanji vsak dan bolj na cedilu pušča vodstvo TV Slovenija, so v izjavi za javnost še zapisali v aktivu.
Pfeifferjeva in Krajnc: Očitki Urbanije o nesposobnosti ne držijo, posvetovala se bova z odvetnikom
Dnevna urednica oddaj Dnevnik in Odmevi Vesna Pfeiffer in voditelj informativnih oddaj Saša Krajnc zanikata očitke direktorja televizije Uroša Urbanije, da nista sposobna opravljati svojih nalog. Prepričana sta, da takšne žalitve in klevete ne smejo ostati neodgovorjene, zato se bosta o svojih možnostih pogovorila z odvetnikom.
Krajnc je pri napovedi prispevka o Urbanijevi odločitvi za prekinitev poslovnega sodelovanja z Mladino minuli teden dejal, da prispevek objavljajo po izrecnem navodilu odgovorne urednice informativnega programa Jadranke Rebernik. Urbanija je na to temo zahteval poročila, ko jih je dobil, pa presodil, da se je to zgodilo, ker sta se Krajnc in dnevna urednica oddaje Pfeifferjeva znašla v stiski, ki ji nista bila kos. Zato od Rebernikove pričakuje, da jima bo določila drugačne naloge.
»Oba opravljava svoje delo na TVS dlje kot Urbanija in žal mi je, da ne razume protokolov, ki veljajo pri ustvarjanju televizijskih oddaj,« je za STA dejal Krajnc, ki informativne oddaje na Televiziji Slovenija vodi že 15 let, pred tem jih je vodil na TV Maribor in na različnih radijskih postajah. »Vodil sem tudi zelo nepredvidljive oddaje, kot so spremljanje volitev. Za svoje delo pa sem na Televiziji Slovenija od svojih nadrejenih doslej vedno dobil oceno odlično,« je popisal svoje izkušnje.
Tudi Pfeifferjeva je za STA pojasnila, da je v novinarstvu že skoraj 40 let, od tega z RTVS sodeluje kot urednica različnih oddaj od leta 2013. Zadnja tri leta dela zlasti na Odmevih, pa tudi v TV Dnevniku, kar pomeni, da ji delo pod pritiskom ni tuje. Tudi ona je bila zadnja tri leta za svoje delo v informativnem programu ocenjena z odlično oceno.
Nikakor torej ne gre za kakršnokoli nesposobnost opravljanja nalog, pravi problem v tej zgodbi je, da je kot urednica dolžna sodelovati pri pripravi prispevkov, pa svojega dela ni mogla opraviti, je opozorila.
Šlo je namreč za prispevek, ki ni bil napovedan. »Pričakovala sem prispevek o covidnih testih v lekarnah, s katerim naj bi promovirali oddajo Panorama na 2. programu TV Slovenija. Ko sem ob 18.03 klicala novinarja, pa mi je povedal, da so vmes spremenili temo in tudi, da je prispevek že zmontiran, kar pomeni, da nisem imela več možnosti pregleda ali vpliva nanj,« je povedala. To je potrdil tudi Krajnc, ki je dodal, da je bil prispevek tudi predolg, zaradi česar so morali iz oddaje izključiti druge načrtovane vsebine.
Prispevek bi sicer lahko umaknila iz oddaje, a sta se odločila za drugo pot: da javnosti, za katero pravita, da sta ji najprej odgovorna, pojasnita okoliščine, v katerih je prispevek nastal, sta dejala. S tem sta, tako verjameta, delila informacijo, ki dviguje transparentnost javnega medija.
Spremembo teme prispevka naj bi zahtevala odgovorna urednica Jadranka Rebernik. Ob tem je nenavadno, da prispevka v oddaji Panorama nato sploh ni bilo. Zato Pfeifferjeva sumi, da so želeli s takim manevrom »podtakniti vsebino v oddajo TV Dnevnik«, pod katero se je podpisala kot urednica.
Kot manipulacijo označujeta tudi navedbe Urbanije, da zoper njiju ne bo sprožil disciplinskega postopka, ker sta se znašla v hudi stiski. Kot pravita, nista prekršila nobenih pravil, zato niti ne vesta, kaj bi jima sploh lahko očital, da bi sprožil disciplinski postopek zoper njiju.
Oba sicer za zdaj ostajata na svojih mestih. Je pa Krajnc opozoril, da je delo na TVS zadnje čase težko. Poleg pomanjkanja kadrov je navedel tudi »vedno več zahtev nadrejenih po pojasnjevanju, zakaj smo v oddaji nekaj rekli ali nečesa nismo rekli«.
