Evropska komisija je objavila že četrto poročilo o vladavini prava v članicah sedemindvajseterice, v katerem tako kot prejšnja leta ugotavlja, kakšne so razmere na področjih pravosodja, boja proti korupciji, medijske svobode in pluralizma ter sistema zavor in ravnovesij.
V primerjavi s prejšnjimi leti je tokratno poročilo tudi nekaj posebnega. Prvič namreč ocenjuje, kako so države izpolnjevale v prejšnjem letu dobljena priporočila, kje naj izboljšajo stanje pravne države. Večina priporočil, ki jih je lani državam naložila evropska komisija, je bila udejanjena. »Četrtina priporočil je bila v celoti izpolnjena, 40 odstotkov pa delno,« je bil zadovoljen evropski komisar za pravosodje Didier Reynders. Tudi Madžarska in Poljska, ki jima je del evropskih sredstev zamrznjen zaradi nespoštovanja vladavine prava, se lahko pohvalita z določenim napredkom. Kljub temu kritike ostajajo: Madžarski poročilo sicer priznava določen napredek na področju pravosodja, jo pa kritizira zaradi stanja svobode medijev in boja proti korupciji. Pri Poljski ostajajo pomisleki glede neodvisnosti sodstva.
Podobne težave v mnogih državah
Evropska komisarka za vrednote in transparentnost Vera Jourova je ob predstavitvi poročila poudarila, da poročila vsako leto kažejo, da nobena država ni imuna za težave na področju vladavine prava. V mnogih državah prihaja do podobnih težav, denimo v pravosodju pri sodnih svetih, glede neodvisnosti urada državnega tožilca, digitalizacije sodstva ali pri uporabi prikrite prisluškovalne programske opreme pegaz.
Cilj vsakoletnega poročila o vladavini prava kot preventivnega mehanizma je sicer opozoriti na pomanjkljivosti in državam v dialogu ponuditi možnost, da izboljšajo razmere. »Na nobenem od področij, zajetih v poročilu, letos nismo zasledili večjega nazadovanja. Nadaljnje ukrepanje je vseeno pomembno. Sistemske težave z vladavino prava vendarle ostajajo prisotne v nekaterih državah,« je še povedala Jourova.
Pohvale in nova priporočila za Slovenijo
Na področju pravosodja so v evropski komisiji kot napredek izpostavili reforme krepitve neodvisnosti sodnih svetov v Luksemburgu, na Nizozemskem, Madžarskem, Portugalskem, v Italiji, Švedski in Finski. Med državami, kjer bo treba pomisleke glede sodnih svetov še odpraviti, je omenjena tudi Slovenija. Zanjo so v evropski komisiji ugotovili, da reforme sicer predvidevajo prenos pristojnosti imenovanja sodnikov s parlamenta na predsednika in sodni svet, a jih pri tem skrbi pomanjkanje varovalk glede neodvisnosti sodstva.
Slovenija je izboljšala tudi položaj javnih medijev, ugotavljajo v poročilu in med drugim navajajo, da se je izboljšal položaj STA s sklenitvijo pogodbe o financiranju. Prav tako pa se utegne po ustavni presoji novega zakona o RTV Slovenija izboljšati tudi položaj tega javnega zavoda na področjih neodvisnega upravljanja in sprejemanja neodvisnih uredniških odločitev, še pristavljajo.
Evropska komisija ugotavlja določen napredek Slovenije še pri zagotavljanju, da vsebujejo pravila o parlamentarnih preiskavah ustrezne varovalke glede neodvisnosti sodnikov in državnih tožilcev. V celoti je država izvedla priporočilo o odpravi ovir pri preiskovanju korupcijskih primerov, vključno z zagotavljanjem operativne avtonomije preiskovalnih organov. Določen napredek ugotavljajo tudi na področju protikorupcijske strategije, kjer sicer priporočajo sprejetje nove pa tudi akcijskega načrta s konkretnimi ukrepi in časovnim okvirom za njihovo izvajanje.
