Zbrane je uvodoma nagovorila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki se je še pred začetkom posveta kot ministrica prvič sestala z zastopniki pacientovih pravic. Dogovorili so se za tesnejše sodelovanje in vzpostavili ekipo za hitrejše reševanje težav pacientov, je povedala medijem.
Namestnica varuha človekovih pravic Dijana Možina Zupanc je na novinarski konferenci pojasnila, da pri Varuhu zaznavajo in dobivajo pobude glede oteženih dostopov do ambulant, ponekod ne delujeta elektronska in telefonska komunikacija. Nekateri ljudje sporočajo tudi, da so portali za paciente zapleteni za uporabo, da so včasih odzivni časi ambulant predolgi in da včasih ambulante kljub številnim poskusom več dni zapored ne prikličejo. Pri Varuhu so prek vprašalnika, ki so ga poslali vsem zdravstvenim domovom, ugotovili, da ne obstajajo enotna merila in kriteriji, kaj pomeni primerna dostopnost.
Dostopnost do primarne ravni zdravstva so preverjali tudi pri Zagovorniku načela enakosti. Ugotovili so, da se je po epidemiji covida-19 dostop do ambulant poslabšala, je povedal zagovornik Miha Lobnik. Do težav prihaja zaradi premajhnega števila zdravnikov družinske medicine pa tudi zaradi digitalizacije, kjer se po njegovih besedah telefonskih in osebnih stikov ne da nadomestiti »z dopisovanjem«.
Težave z dostopnostjo zdravnikov se iz leta v leto povečujejo
Zastopniki pacientovih pravic so po besedah zastopnika Marjana Sušlja v letu 2022 največ pritožb prejemali, ker pacienti niso mogli izbrati osebnega zdravnika zaradi pomanjkanja le teh, v lanskem letu pa so se te težave nadaljevale oziroma še nekoliko povečale. Hkrati pa številčno prejeli manj pritožb. »Očitno so se pacienti na nek način prilagodili ali pa so se nehali pritoževati, ker pritožbe niso prinesle bistveno boljšega rezultata,« je dejal.
Po njegovem mnenju je mogoče, da so se poznali tudi učinki začasnih ukrepov, kot so ambulante za osebe brez izbranega zdravnika. Tudi zastopniki pacientovih pravic ob tem beležijo več pritožb nad dostopnostjo izbranih zdravnikov, in sicer zaradi neodzivnosti po telefonu, glede organizacije obiskov pri zdravniku ter pri uporabi digitalnih storitev.
Sušelj je poudaril, da je v Sloveniji »dokazano dober koncept družinskega zdravnika«, od katerega pa se oddaljujemo zaradi pomanjkanja osebja, pa tudi zaradi »ekonomskih interesov posameznih skupin«, je ocenil. Na vprašanje, koliko pritožb prejemajo zaradi zdravniške stavke, pa je odgovoril, da je stanje različno v različnih delih Slovenije in celo znotraj istega zdravstvenega doma, kjer denimo posamezni zdravnik ne želi izdati bolniškega lista, zdravnik v sosednji ambulanti pa to počne.
Po besedah državne sekretarke Eve Vodnik bo treba definirati, kaj dostopnost sploh je, saj ima več dimenzij. Pomembna je krajevna dostopnost, razpoložljivost, organiziranost, je pojasnila.
V zdravstvenih domovih opozorili na obremenitve družinskih zdravnikov
Posvet, ki ga je ministrstvo za zdravje organiziralo na pobudo Varuha človekovih pravic, je v drugem delu spremljala predstavitev dobrih praks s primarne ravni, zaključil pa se je z razpravo sodelujočih. Predstavniki zdravstvenih domov so v razpravi opozorili na obremenitve družinskih zdravnikov in pomanjkanje časa ob velikem številu obravnav.
Slišati je bilo tudi kritike na račun posameznih pacientov, ki pričakujejo takojšnje odgovore na vprašanja, ki jih zastavljajo po elektronski pošti. Predstavljene so bile pobude, da bi bilo treba premisliti, v koliko dneh mora zdravnik odgovoriti na elektronsko sporočilo pacienta, saj elektronski pošti vendarle ne more posvetiti vsega časa delovanja ambulante.
Več predstavnikov zdravstvenih domov je tako poudarilo, da so digitalna orodja namenjena nenujnim problemom bolnikov, o čemer bi bilo treba osveščati bolnike. Poudarili so tudi, da se v javnosti velikokrat izpostavlja posamične primere slabih izkušenj, ne pa primerov dobrih praks in zadovoljnih pacientov.
