Kitajski predsednik Xi Jinping v Pekingu gosti tretji vrh zunanjepolitično-gospodarske pobude En pas – ena cesta, s katero je Kitajska v zadnjem desetletju nase vezala številne azijske in afriške države. Predstavniki 130 držav, med njimi dvajset premierjev in predsednikov držav, so pripotovali na srečanje, ki ob pogledu na prehojeno pot po desetih letih obstoja pobude hkrati predstavlja tudi pogled naprej. Kitajska je v okviru pobude investirala na stotine milijard dolarjev predvsem v infrastrukturo v Aziji, Afriki, Latinski Ameriki in delih Evrope. Veliko teh naložb za gradnjo mostov, pristanišč, avtocest, elektrarn in telekomunikacijskih projektov je bilo v obliki posojil, ki so močno povečale zadolženost številnih držav. Po kitajskih podatkih jih je v pobudi sodelovalo 150, sklenili pa so dogovore za 3000 projektov.
Šibka zastopanost Italije
Na Zahodu so bili do pobude ves čas zadržani. Od gospodarskih velesil G7 se ji je pridružila le Italija leta 2019, ko je vlado vodil Giuseppe Conte. A tudi v Rimu sedaj resno razmišljajo, da se bodo od pobude poslovili. Odločiti se morajo do konca leta, da je razhod verjeten, pa nakazuje tudi odsotnost premierke Giorgie Meloni v Pekingu. Italije ne zastopa niti kak minister, temveč zgolj veleposlanik na Kitajskem.
Xi Jinping je pobudo vedno predstavljal kot koristno za obe strani. Poudarjal je, da se Kitajska ne bo vmešavala v notranje zadeve drugih držav niti jim vsiljevala svoje volje. Zaradi lahko dobljenega denarja brez pogojevanj so mnoge države ponudbo sprejele, pozneje pa so prišli kitajski pritiski glede politike teh držav do Tajvana. Prav tako je Kitajska postavljala pogoj, da delo na infrastrukturnih projektih opravijo kitajska podjetja ali da države v zameno za dodeljena posojila podelijo pravice izkoriščanja nahajališč redkih mineralov kitajskim rudarskim podjetjem.
Zaradi vse tesnejših povezav udeleženk pobude En pas – ena cesta pa so svoje investicijske programe v te dele sveta usmerile tudi ZDA in Evropska unija. Za nameček nameravajo največja zahodna gospodarstva kot protiutež kitajski pobudi ustvariti železniško-pomorsko povezavo od Indije do Evrope preko Bližnjega vzhoda.
Srečanje Orbana in Putina
Ker se je pobuda En pas – ena cesta znašla na slabem glasu zaradi dolžniških pasti – Šrilanka denimo ni bila zmožna odplačati dolgov in je morala Kitajski zato prepustiti nadzor nad pristaniščem Hambantota – je Xi že na prejšnjem vrhu poudarjal večjo transparentnost pobude. Na tokratnem vrhu pa želi pobudo iz pretežno infrastrukturnih projektov popeljati v vode zelenega prehoda in digitalizacije. Digitalna komponenta je sicer v manjši meri prisotna že od leta 2015. Z večjimi vlaganji v projekte e-trgovine, urbanega prometa in fotovoltaiko naj bi Kitajska sledila željam sodelujočih držav, ki same začenjajo novo industrijsko revolucijo, hkrati pa je preusmeritev v manj zahtevne projekte potrebna tudi zaradi ohlajanja kitajskega gospodarstva.
Na vrhu je tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki se v tujini mudi drugič po izdani tiralici mednarodnega kazenskega sodišča. Družbo mu v kitajski prestolnici med drugimi dela madžarski premier Viktor Orban. Ta je potrdil dobre odnose s Kitajsko in dobil laskave pripombe Xija o prijateljskih vezeh, vezi pa je utrjeval tudi s Putinom, kar je bilo njuno prvo osebno srečanje od začetka vojne v Ukrajini. Pogovori najtesnejšega ruskega zaveznika v Evropski uniji s Putinom so se vrteli okoli dobav zemeljskega plina, nafte in jedrske energije. »Zaradi trenutnih geopolitičnih razmer so možnosti za ohranjanje stikov in razvoj odnosov zelo omejene. Rusija pa še naprej vzdržuje odnose s številnimi evropskimi državami. Ena od teh je tudi Madžarska,« je na pogovorih dejal Putin.
V Pekingu je tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je s Xijem podpisal več dogovorov, med drugim prostotrgovinski sporazum med državama.
