Pravo vprašanje namreč je, kako in kaj je s socialdemokracijo stranke SD. Ta že dolgo ni stranka delojemalcev, torej tistih, ki živijo od svojega dela, ki vidijo perspektivo v visoki stopnji solidarnosti, vzajemnosti, družbene odgovornosti. Izreči, da je glede na vsa značilna »poslovna« zapletanja, vsaj od Teš 6 do danes, to mafijska stranka, je sicer pretirano, je pa SD gotovo vsaj v enem delu stranka »maherjev«. Pač, premetenih ljudi, ki jim je stranka le okvir za realizacijo materialnih interesov. Fajonova sicer ima prav, da niso vsi v SD »lopovi«. Vsekakor pa mnogi, premnogi »nekrivi« člani in funkcionarji neodzivno in pasivno spremljajo degenerativni proces, ki je najedal telo in dušo stranke. Zato bi se morali kritični člani vprašati širše. Kaj je v nominalni stranki ostalo od socialdemokracije? Ali v tej koaliciji in nasploh izpolnjuje socialdemokratsko idejo države in družbe? Če jo, to vsekakor dobro prikrivajo.
Nepreslišano: Vlado Miheljak, kolumnist
Za stranko SD se zdi, da je še najustreznejša stara krilatica, da je stanje katastrofalno, toda še ne resno. Pač, delovanje stranke poskušajo spreminjati tako, da se nič ne bi spremenilo. Niso si namreč postavili ključnega vprašanja, kaj se je stranki zares zgodilo. Pri tem bi se morali učiti pri stari LDS, ki je po izgubljenih volitvah 2004 menila, da je prišlo zgolj do nesporazuma z volilnim telesom, ne pa za globoke notranje razloge, ki so pripeljali do razpada stranke. Kje je aktualni problem SD? Verjamejo, da sta korupcijska afera Litijska in žlehtnoba pravosodne ministrice razloga za hipno zrušitev stranke. No, Litijska vsekakor je povod, nikakor pa ni vzrok.
Vlado Miheljak
