Delovno skupino so oblikovali po tem, ko je javnost več let opozarjala, da je zakonodaja v nekaterih primerih pomanjkljiva, posledično pa nekateri izdelki in storitve, kot je pretočna storitev Netflix, niso dostopni v slovenskem jeziku. V delovni skupini bodo zastopani predstavniki ministrstev za kulturo ter gospodarski razvoj in tehnologijo in tržnega inšpektorata. Vodil jo bo svetovalec za medijsko politiko v kabinetu ministrice za kulturo Lenart J. Kučić, so sporočili z ministrstva.
Rabo slovenščine ureja različna zakonodaja. Za Netflix in Disney+ kot pretočni medijski storitvi na zahtevo ne veljajo določila slovenske medijske zakonodaje o obvezni rabi slovenščine v medijih in medijskih storitvah. Njuna ponudnika namreč nista registrirana v Sloveniji, zato zanju velja načelo »države izvora«, torej skladnost z zakoni držav EU, v katerih sta registrirana, in ne z zakoni posameznih članic, kjer ponujata svoje storitve, so zapisali na ministrstvu. Pretočne medijske storitve na zahtevo ureja evropska direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki je bila leta 2011 prenesena v slovenski pravni red. Po tej direktivi Netflix in Disney+ nista dolžna ponujati slovenskih podnapisov ali sinhronizacije, saj ne določa obveznih prevodov v jezike držav, kjer so njune storitve na voljo. Slovenija tudi nima pravne pristojnosti, da bi ukrepala zoper tuje medijske ponudnike in jim naložila obvezni prevod s podnapisi ali sinhronizacijo vsebin. Te možnosti niso imele niti druge evropske države, a sta za lokalizacijo poskrbela ponudnika sama, ker sta imela poslovni ali strateški interes, so pojasnili na ministrstvu. Kot so še dodali, so se sicer že srečali s predstavnikom Netflixa za srednjo in jugovzhodno Evropo ter ga seznanili s pričakovanji glede upoštevanja slovenske jezikovne politike.
Z delovno skupino nameravajo pregledati trenutno zakonodajo in predlagati spremembe, da bi učinkoviteje uveljavljali slovensko jezikovno politiko tudi na novih tehnoloških platformah.
