Solze sreče in solze žalosti. Prizori, ki smo jih na največjih športnih prireditvah še kako vajeni. Če je poraz čist kot solza, se športniki z njim hitro sprijaznijo, a na polfinalni tekmi evropskega prvenstva so bili danski nogometaši še kako prepričani, da so bili oškodovani in je bila zmaga Anglije nezaslužena. Kontroverzna je bila enajstmetrovka v 104. minuti, katere upravičenost naj bi preverjali tudi s tehnologijo VAR, a je večina prepričana, da prekrška ni bilo.
»Eno je, če izgubiš dvoboj. Drugo pa je, če ga izgubiš na takšen način. To ne bi smela biti enajstmetrovka, Sterling je samo iztegnil nogo in padel,« je bil razočaran danski selektor Kasper Hjulmand. A ni bil edini, tudi nevtralni opazovalci so namreč menili, da je sodnik Danny Makkelie naredil napako. »Ne razumem, zakaj sodnik v takšnih primerih, ko ima na voljo pomoč VAR, ne odide do zaslona in si sam ne ogleda posnetka. V tako pomembnem trenutku bi moral biti 100-odstotno prepričan o tem, ali je bila to res enajstmetrovka,« pravi trenerska legenda Arsene Wenger, njegovemu mnenju pa se je pridružil tudi Jose Mourinho: »Anglija je sicer zasluženo v finalu, saj je bila boljši tekmec, a to ne bi smel biti kazenski udarec. Ne razumem, zakaj se je sodnik tako odločil, še manj pa razumem, zakaj VAR ni pozval sodnika, da bi si vse skupaj na zaslonu ogledal še sam.«
Pickford gol prejel po rekordnih 725 minutah
Seveda je po toči zvoniti prepozno, tako je dejstvo, da se je Italijanom v nedeljskem finalu evropskega prvenstva pridružila Anglija, morebitni sodniški napaki navkljub. Zanje je to obliž na vse rane iz preteklosti, saj so bili nazadnje v finalu velikega tekmovanja leta 1966, ko so postali svetovni prvaki. V letih 1968, 1990, 1996 in 2018 pa so na evropskih in svetovnih prvenstvih svoje sanje vedno zaključili v polfinalu. »Občutki so neverjetni. Biti v finalu na domačih tleh je nekaj posebnega. Zavedamo se, da naloge še nismo opravili do konca, a za nami je odličen turnir. Čaka nas še ena tekma, komaj jo čakam,« se je smejalo strelcu odločilnega gola Harryju Kanu. A največji kamen se je s srca odvalil selektorju Garethu Southgatu. Leta 1996 je bil namreč v polfinalu proti Nemčiji med strelci enajstmetrovk, zgrešil pa je odločilno. »Ponosen sem na igralce. Naši navijači so bili neverjetni. Vedeli smo, da nas čaka težka tekma. Tudi po vodstvu Dancev nismo izgubili upanja in smo se dobro odzvali. Ključ do zmage sta bili naša potrpežljivost in agresivnost,« se je smejalo angleškemu selektorju.
Angleži so na tekmi postavili kar nekaj rekordov. Kane se je tako pridružil Garyju Linekerju kot najboljšemu strelcu na evropskih in svetovnih prvenstvih, zabila sta po 10 golov, Kane s številko 9 na hrbtu pa je šele tretji angleški nogometaš, ki je po Alanu Shearerju (leta 1996) in Waynu Ronneyju (2004) na EP dosegel vsaj štiri gole. Med rekorderje se je vpisal tudi Bukayo Saka, ki je bil z 19 leti in 305 dnevi najmlajši nogometaš, ki je za Anglijo zaigral v polfinalu velikega tekmovanja. Da so prišli tako daleč, je gotovo zaslužen tudi vratar Jordan Pickford. Gol, ki ga je na tekmi z Dansko prejel s prostega strela, je bil namreč prvi po 725 minutah. Prehitel je Gordona Banksa, ki je leta 1966 na poti do naslova svetovnega prvaka mrežo ohranil nedotaknjeno 720 minut.
Potrebovali so 302 tekmi, da so spet v finalu
Letošnje evropsko prvenstvo zaznamujejo podaljški, tekma med Anglijo in Dansko je bila namreč že sedma, na kateri zmagovalec ni bil znan po 90 minutah. Zanimivo pa je tudi, da je bil gol Mikkela Damsgaarda prvi, ki je bil na letošnjem prvenstvu dosežen s prostega strela, pa čeprav je bil to že 37. poskus. Tekmo si je v živo na Wembleyju ogledalo 66.000 gledalcev, v večini so bili seveda Angleži (Uefa je zaradi njihovega neprimernega obnašanja sprožila preiskavo, saj so z laserskim žarkom motili vratarja tekmecev in vzklikali med dansko himno.) Njihovemu navdušenju ni bilo videti konca.
»Igrali smo izjemen nogomet, brez strahu pred porazom. Neverjetno!« se je smejalo Benu, Andy pa je dodal: »Je to resnično, smo res v finalu?« Svoje mnenje je povedal tudi Gary: »Točim solze sreče po mnogih letih, ko smo bili razočarani. Hvala, Anglija!« Navdušenje je logično. Trajalo je kar 55 let, da so znova na poti do naslova prvaka. Vmes so se zamenjale četica trenerjev in stotnije igralcev (več kot 300), ki so sicer imeli enak cilj, a ga niso dosegli. Angleži so se od leta 1966 na EP in SP v izločilne boje uvrstili na polovici turnirjev (14 od 28). Za primerjavo, Nemci na 20 (71,43 odstotka). V tem času so odigrali 302 tekmi in jih dobili 180, zabili so 604 gole in jih prejeli 196. Najslabše izkušnje imajo s Portugalsko, ki jih je po streljanju z bele točke izločila na EP 2004 in SP 2006. Za najboljšega selektorja po letu 1966 statistično velja Sven-Goran Eriksson, ki ima najvišji odstotek zmag, Anglijo pa je med letoma 2002 in 2006 popeljal do treh četrtfinalov, trenutni selektor Gareth Southgate pa je že na visokem četrtem mestu. Če Anglija v nedeljo zmaga proti Italiji, bo najboljši vseh časov, statistiki navkljub.
