Dobro založništvo se zaveda nujne prisotnosti dobre literature in umetnosti. Vizija nove založbe je izdaja skrbno izbranih knjig, ki so pomembne ne le za slovenski prostor, ampak tudi za lažje razumevanje sveta, je še povedala Manca G. Renko.
Dodala je, da v založbi ne ciljajo na množično prodajo, ampak na skupnost, za katero je dobra literatura velikega pomena in bo ta prepoznala trud, kakovostno delo ter založbi zaupala dovolj, da se bo ob koncu branja ene knjige že veselila naslednje. Zelo pomembna se jim zdi dobra mera izborov. Tudi če bo izdaj manj, se bodo potrudili, da bodo te dobre, je napovedala.
Najpomembnejša je kakovost izdaj
Za Manco G. Renko je namreč bolj kot obsežen katalog izdaj pomembna visoka kakovost izdaj. Tako kot v drugih ustvarjalnih panogah tudi v založništvu kakovostne knjige pritegnejo in zadržijo bralce ter gradijo ugled založbe. Dober sistem delovanja vključuje tudi vzpostavitev delujočega sistema prednaročil in naročnin, ki bi pomenil, da bodo bralci knjigo dobili v svoj nabiralnik takoj po izidu, s čim manj posredniki, je še menila.
V obstoječem slovenskem založniškem prostoru odgovorna urednica No! Press vidi možne izboljšave, ki so tudi spodbudile nastanek ideje o založbi. Doslej je tudi pogrešala manjkajoče prevode sodobne literature v slovenščino in pospešitev le-teh, saj ti nastajajo z večletno zamudo. Poudarek bo tudi na spregledanih klasikah, torej pomembni literaturi, ki je zaradi različnih okoliščin, ki so pogosto povezane z zapostavljanjem marginaliziranih skupin, izpadla iz kanona in jo je treba na novo odkriti ter ji nameniti mesto, ki si ga zasluži. Pri tem se ji zdi pomembno, da ne ločujemo na velike in majhne teme, temveč si prav skozi literaturo tudi na videz najbolj banalne stvari zaslužijo pozornost bralk in bralcev.
Literarna raznolikost
Založba No! Press bo tudi stremela k literarni raznolikosti glasov, pisav in žanrov, ki bo bralcem omogočil dostop do široke palete izkušenj, perspektiv in tematik.
Renko je tudi delila prepričanje, da je slovenska založba uspešna, če dela dobro in že samo s tem lahko preživi. »Žal je takšnih zelo malo,« je ocenila.
Letos bo založba No! Press izdala štiri knjige. Prva knjiga, ki bo izšla marca, je delo italijansko-kubanske avtorice Albe de Cespedes Prepovedani zvezek, ki jo je prevedel Mišo Renko. Gre za psihološki roman, ki zelo dobro opisuje življenje žensk po drugi svetovni vojni. Teme romana se stikajo s temami Natalie Ginzburg, Annie Ernaux ali Elene Ferrante.
Kmalu: Love Me Tender
Drugi prevod bo sodobni avtofikcijski roman francoske pisateljice Constance Debre Love Me Tender, ki zajema materinsko ljubezen, občutek izločenosti, iskanje spolne identitete in doseganje družbenih pričakovanj. Knjigo prevaja Eva Mahkovic.
Izdali bodo tudi dve slovenski zbirki esejev, ker gre po mnenju nove založbe za žanr, ki ga velja posodobiti in mu je v slovenskem prostoru potrebno posvetiti več pozornosti. V tem sklopu bo izšla knjiga arhitekta Miloša Kosca, druga z naslovom Živalsko mesto pa se dotika popularne kulture, ideologije, zgodovine, odraščanja in spola. Avtorica knjige je Manca G. Renko.
Renko je zgodovinarka, trenutno zaposlena na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Ukvarja se predvsem z zgodovino spolov, intelektualno zgodovino in zgodovino dela. Od leta 2021 je urednica revije Cukr, ki jo izdaja Muzej in galerije Mestne občine Ljubljana (MGML), pred dvema letoma je za nekaj časa prevzela še vlogo predsednice sveta Muzeja novejše zgodovine. Do leta 2019 je bila odgovorna urednica AirBeletrine, do leta 2020 pa umetniška direktorica festivala Literature sveta Fabula.
