Ob pogledu na seulske avenije sprehajalec vidi veliko zelo podobnega. V glavnem se po cestah peljejo zajetni, zlasti pa dolgi športni terenci dokaj oglatih oblik. Skoraj izključno bele barve. Prevladujejo kie, vmes pa se najdejo tudi ssangyongi. Ime znamke pri nas morda ni najbolj znano, čeprav gre za proizvajalca, ki je starejši od Hyundaija. Začeli so v 50. letih, ko je bila Južna Koreja povsem druga država, kot je danes. Zaradi splošnega pomanjkanja so iznajdljivo izdelovali avtobuse iz odpadne kovine in zavrženih delov ameriške vojaške motorizacije. Kasneje so se specializirali zlasti za športne terence. Pod novim lastništvom se podjetje imenuje KG Mobility oziroma KGM. Novi lastniki nameravajo ostati zvesti SUV tradiciji, želijo pa se osredotočiti zlasti na električna vozila in razvoj tehnologije za avtonomno vožnjo. Testni ssangyong rexton na dizelski pogon in z veliko posodo za gorivo, ki zadostuje za prek 800 kilometrov vožnje, je torej eden zadnjih predstavnikov svoje vrste.
Rexton je visok za povprečnega Slovenca in dolg le nekaj manj od petih metrov. Že od daleč je impozanten. Gre resnično za veliko avtomobila, zato je tudi cena, ki sicer ni majhna, v resnici ugodna. Za najbolje opremljeno različico rexton limited je treba odšteti 49.999 evrov. Zaradi njegovih dimenzij sem prvič v življenju naletel tudi na negodovanje na parkirišču. Neka voznica se je namreč ustrašila, da ne bo mogoče odpreti vrat njenega avta. Nisem se želel prepirati, zato sem se premaknil, a v resnici ni bilo razloga za preplah. Kljub impozantnosti je avtomobil širok okoli 196 centimetrov, kar je celo pod povprečjem velikih športnih terencev in le za kak centimeter na vsako stran več od tipičnega enoprostorca. Vsekakor pa znotraj predpisanih mer za parkirna mesta. Jo pa povsem razumem. Prvič, ko sem videl avto, sem tudi sam imel podobne pomisleke. Izkaže se, da je povsem znosen tudi za bočno parkiranje. Če le najdeš dovolj dolgo odprtino. Imaš pa vseeno nekaj slabe vesti, ko ga stlačiš na parkirišče ljubljanskega blokovskega naselja. Stvar je videti skoraj primerljiva ob boku družinskega kombija. Bolj doma je na podeželju ali na kakšni planini, kjer lahko ob siceršnjem pogonu na zadnja kolesa izkoristi tudi nastavitvi za pogon na vsa štiri.
Rexton se vozi udobno. Zaradi višine ima voznik odličen pregled nad cestiščem. Ko višino združimo z vzmetenjem, se zna stvar na trenutke tudi nekoliko zazibati v slogu ležerne barčice. Nekaterim je to prijetno in pomirjujoče, druge moti. Dobro se počuti tudi na makadamu. Bo pa razočaral ljubitelje divjanja. Osemstopenjski samodejni menjalnik skrbi za lepo odzivnost pri nižjih hitrostih, pri višjih hitrostih pa si rexton vzame čas. Gre za izrazito družinski avto. To pa v prvi vrsti pomeni udobje, varnost in veliko prostora za prtljago. Predvsem pri varnosti vožnje so malenkost pretiravali. Avto piska za vsako malenkost. Včasih niti ne veš, kaj si naredil narobe. Spet drugič piska, čeprav si storil vse prav. Zlasti ko na avtocesti zmotno oceni, da velja hitrostna omejitev bližnje lokalne ceste. Nekaj časa rextonovo helikoptersko starševanje prenašaš. Potem opozorila gladko izklopiš.
Rexton naredi vtis tudi, ko odpremo vrata. Prva beseda, ki pade na misel, je razkošje. Ko sedeš in si vse skupaj ogledaš od blizu, pa ugotoviš, da gre v resnici bolj za Ikea razkošje. Zares lepo. Nič ne rečem. Ni pa ravno izpod rok pravega mizarja. Tako v rextonu hitro opaziš, da je ob pravem tudi veliko umetnega usnja. Plastični poudarki na armaturi bi lahko bili iz boljše plastike. Srednji pas na zadnji klopi se je zatikal ob svoje plastično ohišje okoli odprtine pri vrhu naslonjala. Kar verjetno ni priporočljivo. Tudi v širino bi avto lahko nudil več prostora. Ob dveh otroških stolčkih na zadnji klopi ni več veliko prostora za odraslo osebo med njima. Smo pa veseli, da rexton prisega na gumbe za klimo, zaradi česar mu oprostimo dokaj osnovno tablico potovalnega računalnika. Všeč nam je tudi preglednost zaslona za volanom. Zlasti pa rexton blesti v dolžini. Prostora za noge spredaj in zadaj je ogromno. Stoli so udobni. Občutek med vožnjo je res gosposki. Izjemno prostoren pa je tudi prtljažnik. Vanj smo uspeli stlačiti prtljago za štiričlansko družino za krompirjeve počitnice. Ob tem pa še otroški voziček, otroško kolo, obutev za vse vremenske pogoje, vrečo s potrebščinami za toplice, nekaj hrane in pijače ter še kaj. Nisem se trudil s tetrisom, pa je šlo vseeno vse notri. Prostora je že v osnovi za 1051 litrov in celo kar 1806 litrov, če se peljete sami ali v dvoje in podrete zadnjo klop.
Če se rexton dobro odreže pri nakupni ceni in popotniški uporabnosti, je rezultat malce slabši pri stroških porabe. Njegov 2,2-litrski dizelski motor v povprečju golta okoli 8,5 litra na 100 kilometrov. Nekoliko bolje se odreže pri avtocestnem scenariju. Ob konstantni hitrosti in po ravnem je sicer polno natovorjen uspel doseči okoli 7,7 litra porabe. Ni odlično, ni grozno.
