V javnosti sta zadnje tedne odmevala rop župnišča v Rovtah pri Logatcu in brutalen napad na tamkajšnjega župnika Janeza Petriča. Maskirani nepridipravi so ga pretepli, zvezali, mučili in mu grozili s smrtjo, če jim ne pove, kje so skriti gotovina in vredni predmeti. Pobegnili so z nekaj več kot deset tisoč evri. Ni pa bil to edini tak rop. Dober mesec pred tem, na sveti večer, so si za tarčo izbrali župnišče in župnika v Višnji Gori, kjer je bil napad izveden skoraj povsem enako. Oba ropa je policija uspešno preiskala, preiskuje pa še najmanj pet vlomov in ropov po župnijah na območju PU Ljubljana. »Njihov edini motiv je bil denar,« je bil jasen Damjan Petrič, vodja sektorja kriminalistične policije na PU Ljubljana, in zanikal, da bi šlo za napade na Cerkev ali kristjane.
Oba župnika, katerih ropa so preiskali, sta bila prestrašena, saj so jima grozili, ju tepli in zvezali. Zato sta jim tudi hitro povedala, kje hranita gotovino. Prvemu so odnesli nekaj sto evrov, drugemu nekaj čez deset tisoč. Oba sta po pobegu roparjev poklicala policijo. »Ena od patrulj na poti do župnišča je tistega dne zgodaj zjutraj opazila vozilo, v katerem bi lahko bili storilci. Ustavili so ga, v postopku pa so v avtu našli stvari, ki bi lahko bile ukradene iz župnišča. Vsem petim v vozilu so odvzeli prostost,« je Petrič povedal o hitrem prijetju peterice. Da so se ravno oni spravili na nemočnega župnika, so potrdili preiskava, forenzični dokazi in zaseženi predmeti. Preiskovalna sodnica jih je poslala v pripor, prav tako šestega osumljenca, ki so ga prijeli nekaj dni kasneje in ga sumijo, da je skupaj s še dvema izpeljal rop župnišča v Višnji Gori. Štiridesetletnik je tako sodeloval v obeh ropih. Vsi prijeti so v preteklosti že prišli navzkriž z zakonom, stari so od 18 do 46 let, slovenski državljani z območja Novega mesta. Grozi jim kazen od treh do 15 let zapora.
Roparji od nekdaj nasilni
V času pandemije se je število vlomov in ropov sicer znižalo, saj so ljudje večinoma doma, česar se zavedajo tudi storilci, ki jih pri kaznivih dejanjih vsaj delno ovira tudi prepoved prehajanja občinskih meja. »Pri vlomih in ropih župnišč gre za specifična dejanja. Roparji izbirajo župnišča, ki so bolj odmaknjena, na samem, kjer v bližini ni veliko ljudi, da lažje pobegnejo,« pa je o načinu izvedbe kaznivega dejanja povedal Benjamin Franca, vodja oddelka za premoženjsko kriminaliteto z uprave kriminalistične policije na GPU. Policija je v preteklosti pod drobnogled že vzela skupine, ki so se specializirale za vlome v župnišča. A med vlomi in ropi je velika razlika. Vlomilci se izogibajo stikom z oškodovanci, torej stanovalci. Če jih kdo zasači, večina pobegne. »Z nasilja vajenimi pa se lahko situacija kaj hitro spremeni v rop z uporabo sile in grožnje,« še razlaga Franca. Roparji so od nekdaj veljali za nasilne, stopnja nasilja pa je odvisna od temperamenta storilca in psihičnega pritiska, ki ga takrat čuti. V zadnjem času v ropih župnišč ne uporabljajo strelnega orožja, med ropom se ne pogovarjajo, da se ne izdajo, raje kot predmete imajo gotovino, saj je denar težje izslediti.
Premoženjska kazniva dejanja, med katera sodijo tudi ropi, so najpogostejša kazniva dejanja, ki jih obravnava policija, saj obsegajo kar 70 odstotkov vseh obravnavanih kaznivih dejanj. Ropi so sicer najbolj nevarna in ogrožajoča kazniva dejanja, ki zmanjšujejo občutek varnosti ljudi v njihovem domu in skupnosti nasploh. Ropov cerkva je v Sloveniji malo, do pet na leto, vlomov pa od 20 do 50. Policija uspešno preišče približno 45 odstotkov ropov in približno 33 odstotkov vlomov.
