Predlog v veliki meri spreminja pogoje in pravno podlago za pridobivanje državnih pomoči na področju medijev. Pomoči medijem po novem ne bodo več omejene samo na sofinanciranje programskih vsebin v medijih, ampak bo mogoče spodbujati tudi nastanek zagonskih medijskih podjetij, razpisati projekte za razvoj novih znanj in produktov ter subvencionirati deficitarne poklice v medijih. Prav tako bo možna subvencija distribucijskih poti do uporabnikov, podeljevanje novinarskih štipendij in subvencioniranje naročnin.
Pri podeljevanju državnih pomoči predlog sledi načelu vsebinsko nevtralnih ukrepov. To pomeni, da bodo do državnih pomoči pod enakimi pogoji upravičeni vsi mediji, ki bodo izpolnjevali določena objektivna merila, denimo delež lastne produkcije, doseg občinstva, število zaposlenih ali rednih sodelavcev in zastopanost zahtevnejših novinarskih žanrov. Na ta način bo mogoče po prepričanju ministrstva pomembno zmanjšati vplive strankarske politike na razdeljevanje javnega denarja v medije, kar se je v preteklih 20 letih izkazalo za eno od glavnih slabosti dosedanje ureditve.
Predlog sledi načelom evropskega akta o svobodi medijev, ki zahteva večjo preglednost državnega oglaševanja. Po novem bodo morale državne ustanove redno poročati o vseh medijskih izdatkih, tako o oglasih, kampanjah in drugih zakupih medijskega prostora.
Večja preglednost medijskega lastništva
Predviden je nov register, s katerim bodo nadgradili dosedanji medijski razvid. Tam bo mogoče poiskati aktualne podatke o formalnih in dejanskih lastnikih medijev, podatke o državnem oglaševanju in prejetih državnih pomočeh ter druge podatke, ki so potrebni za poznavanje medijske krajine. V tem novem registru bo lahko vsak poiskal informacijo, kdo je odgovoren za ključne poslovne in uredniške odločitve medija, ki ga spremlja. Veliko število medijev ima namreč lahko istega lastnika, a to zaradi prepletenih lastniških povezav ni takoj razvidno.
S predlogom naj bi dosegli tudi večjo preglednost medijskega lastništva in omejevanje koncentracije. Predlog zato predvideva poseben postopek pri presoji medijske koncentracije, v katerem bo regulator presojal tudi vplive koncentracije na medijski pluralizem.
Posebno poglavje namenjeno umetni inteligenci
Predlog namenja posebno poglavje umetni inteligenci. Rabe umetne inteligence v medijih ne prepoveduje, ampak zahteva, da so vsebine, pri katerih so bili uporabljeni sistemi generativne umetne inteligence, jasno prepoznane in posebej ločene od drugih programskih vsebin medija. Vsaka programska enota, bodisi besedilo bodisi zvok ali avdiovizualne vsebine, mora biti jasno označena s sistematiziranimi oznakami.
Mediji morajo uporabnike seznaniti, na kakšne načine so bili sistemi generativne umetne inteligence uporabljeni, posebej tam, kjer uporaba takšnih sistemov vpliva na dojemanje in interpretacijo vsebin. Hkrati predlog prepoveduje prikrivanje uporabe generativne umetne inteligence in zavajanje občinstva s to inteligenco.
Že sprejeti proračunski dokumenti zagotavljajo za izvajanje zakona o medijih 2,95 milijona evrov, za programske vsebine in razvoj tehnične infrastrukture za senzorno ovirane 222.643 evrov, za medijsko pismenost pa 220.000 evrov, je še zapisano v besedilu.
Društvo novinarjev Slovenije zaenkrat še ne komentira predloga, saj želijo rešitve preučiti. Pri pripravi zakona sicer ni sodelovalo.
