Beovićeva meni, da je treba biti previden in ugotoviti, kaj bi prineslo čim več kakovostnih storitev tistim, ki jih potrebujejo. »To mora biti daleč prvo vodilo,« je prepričana. Ločevanje javnega in zasebnega po njenih besedah gotovo ni prioriteta. »Mislim, da je treba dobesedno združiti vse sile, tako zasebne iniciative kot državne iniciative, v ustreznih kombinacijah. Te so zelo različne glede na posamezno specialnost,« je pojasnila in se odzvala tudi Golobovo napoved, da bo delo prek ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano. Ocenila je, da se prepovedati takega dela verjetno v Evropi danes ne da. Po njenih besedah bo treba mogoče za določene specialnosti stimulirati to, da delo poteka čim bolj v državnih ustanovah, za druge je pa verjetno smiselno, da zdravniki delajo nekje v zasebni iniciativi in potem to kombinirajo z državnimi ustanovami, saj gre za pretok znanja in lahko poteka na vseh ravneh in v vseh oblikah v zasebnem in državnem sektorju.
Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Monika Ažman pa je poudarila, da zagovarjajo vsem dostopno javno zdravstveno varstvo in se jim zdi razmejitev javnega in zasebnega poštena. Kot je dejala, bi težko našla veliko medicinskih sester, ki poleg svojega primarnega dela, ki ga opravljajo 24 ur na dan, sedem dni v tednu in 365 dni na leto, opravljajo še dodatne obveznosti. Ažmanova je izpostavila tudi, da morajo pogoji dela v javnem in zasebnem sektorju ostati enaki. Po njenih besedah se sicer ves čas dogajajo migracije iz javnega v zasebni sektor, pa tudi obratno, saj so prednosti in slabosti v enem in drugem.
