Nataša Vrtovec Pojbič in Neža Gliha sta bili leta 2019 zaposleni v največjem zaposlitvenem centru pri nas, družbi Griffin, kjer usposabljajo in zaposlujejo invalide na zaščitenih delovnih mestih in so največji delodajalec gluhih in naglušnih pri nas. Obema so pogodbo o zaposlitvi prekinili zaradi poslovnih razlogov in prestrukturiranja, saj so, tudi zaradi epidemije covida, izgubili kar nekaj naročnikov. Tako je vsaj pojasnila razloge za njuno odpoved direktorica družbe Tanja Čajavec, ki ji obtožnica očita šikaniranje, žaljenje in ustrahovanje zaposlenih. Tožilec Marko Borovnik v obtožnici navaja, da je od januarja do junija 2019 Nataši Vrtovec Pojbič, tako kot tudi drugim zaposlenim, nenehno očitala, da je nesposobna, na enem od sestankov pa jo je vpričo drugih zaposlenih nadrla, češ da nima pojma, sodelavcu pa celo naročila, naj pritiska nanjo, da bo sama dala odpoved. »Zaradi vsega tega se je Vrtovec-Pojbičeva počutila ponižano. Prav tako je v času bolniške večkrat klicala Nežo Gliha in od nje zahtevala, da kljub bolniški odsotnosti opravi svoje delo. Očitala ji je tudi, da je predolgo na bolniški in da naj se vrne v službo, sicer bodo poiskali koga drugega,« je očitke iz obtožnice povzel tožilec, ki Čajavčevi očita dve kaznivi dejanji šikaniranja po 197. členu kazenskega zakonika.

Pravi, da ni nikogar žalila

Obtožena, ki jo zagovarja odvetnik Boštjan Penko, krivde na sodišču ni priznala, razloge pa je pojasnila tako v dveh zagovorih v času preiskave kot tudi na sodišču. Čajavčeva je dejala, da se ne čuti krive, saj da ni nikoli nikogar​ žalila, ustrahovala ali nad komer koli povzdigovala glasu. Da pa je bila kritična, če je bilo delo slabo opravljeno. A ne le do drugih, enako kritična je tudi do sebe, kar je na njej pustilo tudi posledice, saj se ji je, kot je dejala, zaradi preobremenjenosti razvila avtoimunska bolezen. »Dejansko sem izgorela in sem bila dalj časa na bolniški. Tudi zato smo poslovanje pozneje racionalizirali, odgovorne funkcije pa predali zunanjim izvajalcem. Sama pa sem velikokrat opravila tudi tisto, česar zaposleni niso,« je na sodišču dejala Čajavčeva, proti kateri so se nekateri zaposleni združili in podali prijavo zaradi šikaniranja. Priznala pa je, da občasno res govori bolj glasno in jasno, saj da je to že v njeni naravi.

Tokrat pa je svojo plat na sodišču predstavila tudi Vrtovec-Pojbičeva, ki je bila v družbi Griffin zaposlena kot pomočnica pri projektu socialne aktivacije. Dejala je, da je bila dlje časa izpostavljena šikaniranju Čajavčeve, ki da jo je odrezala od vsakršne komunikacije v podjetju, izolirala jo je tudi od sodelavcev, zato je bila pod velikim stresom. Sodu pa naj bi izbil dno sestanek, na katerem je direktorica od nje zahtevala, da naredi sistemizacijo delovnih mest, česar še nikoli prej ni počela. »Za to se nisem čutila sposobno, kar sem tudi odkrito povedala, ona pa me je pred vsemi nadrla, češ da nisem sposobna in da naj grem kar domov,« je dejala. In nadaljevala, da se je Čajavčeva spotaknila tudi ob njeno uporabo rokavic, ki jih je nosila vedno, kadar je prenašala gradivo, slab odnos pa da je imela tudi do drugih zaposlenih. »Vsega je bilo preveč, tako da sem si na koncu celo želela, da bi se mi na cesti kaj zgodilo in mi ne bi bilo treba več v službo,« je dejala Vrtovec-Pojbičeva, ki je potrebovala tudi psihološko pomoč. Poudarila je, da se je počutila zelo nemočno, in če bi bila v tej zgodbi sama, bi se umaknila. A naj bi podobne pritiske doživljali tudi drugi.