Že napoved zakonskih sprememb je razburila del demokratične javnosti z novinarsko stanovsko organizacijo na čelu. Sporna so bila prvotna določila, ki so omogočala tudi kaznovanje novinarjev, če bi nepooblaščeno razkrili informacije iz preiskav nejavnega pomena. To bi pomenilo, da bi bil kaznovan vsakdo, ki bi opozoril na nepravilnosti v preiskavah kaznivih dejanj, kot je poskus prikrivanja koruptivnih dejanj vladajoče stranke. Prav mediji so na Hrvaškem razkrili vsaj 90 odstotkov vseh korupcijskih afer in drugih nepravilnosti, v katerih so se najpogosteje znašli člani vladajoče HDZ.
Kritikam se je pridružila tudi opozicija, ki je ocenila, da predlog predstavlja somrak hrvaškega pravosodja in ustrahovanje, saj bi lahko premier Plenković spremembe uporabil ne le za preganjanje novinarjev in žvižgačev, temveč tudi vseh drugih, tudi svojih podrejenih, ki bi hoteli državno tožilstvo in javnost opozoriti na neustrezne preiskave ali morebitno skrivanje ali uničenje dokazov. Predlog navaja, da bodo lahko z do tremi leti zapora kaznovani pravosodni uradnik ali javni uslužbenec v pravosodnem organu, policist ali uradna oseba, obdolženec, odvetnik, odvetniški pripravnik, priča, izvedenec, prevajalec ali tolmač, ki nepooblaščeno razkrijejo vsebino preiskovalnih ali dokaznih dejanj.
Uzde zaradi interesov politike
Kritiki so prepričani, da se takšno kaznivo dejanje uvaja z namenom zaščite vladajoče stranke. S spremembami naj bi želel Plenković v volilnem letu preprečiti politično škodo zaradi morebitnih novih korupcijskih afer ter utišati ljudi z vestjo, ki jim je mar za javni interes in ki želijo razkriti mračne državne in strankarske skrivnosti. Predlagane spremembe člena 307 a so poimenovali »lex AP« in »lex APokalipsa«, ker so se začetnice premierja Plenkovića (AP) pojavile med preiskavo v korupcijski aferi z vetrnimi elektrarnami, ki je bila ena večjih v zadnjih letih.
Omemba Plenkovića v SMS-sporočilih glavnih akterjev afere, nekdanje ministrice Gabrijele Žalac in državne sekretarke Josipe Rimac, je sprožila zdajšnje zakonske spremembe. Plenković je že takrat napovedal, da bodo spremenili zakon o kazenskem postopku in kazenski zakon, da bi preprečili situacije, ko stvari iz spisov nenadzorovano, premišljeno, politično izbrano in prirejeno uhajajo in povzročajo politične nevšečnosti. Zatrdil je, da se to ne bo več dogajalo, ker bo šlo za kaznivo dejanje.
Napoved tudi uresničuje, a je določilo nekoliko omilil. Za drugo branje v parlamentu so pripravili odstavek, ki določa, da novinar ne more biti kaznovan kot storilec, spodbujevalec ali pomagač, dodali pa so določbo, ki omogoča objavo informacij, če obstaja prevladujoči javni interes, oziroma da ni kaznivega dejanja, če je informacija objavljena zaradi zaščite žrtve kaznivega dejanja, v interesu obrambe v kazenskem postopku ali v drugem prevladujočem javnem interesu.
Zahtevajo črtanje spornega člena
Plenković je pojasnil, da predloga niso spremenili zaradi medijskih ali političnih pritiskov, temveč da bi zavarovali zasebnost udeležencev v postopku. Nasprotniki napovedanih zakonskih sprememb zahtevajo popolno črtanje spornega člena, samo kozmetične izboljšave niso dovolj. Sprašujejo se, kdo bo odločal o tem, kaj je javni interes v konkretnem pravosodnem postopku, vprašljiva pa je tudi definicija novinarja, kot se je že pokazalo v dosedanji sodni praksi.
Novinarji, ki bodo objavili takšne informacije, morda ne bodo kazensko odgovorni, bodo pa morali policiji in tožilstvu omogočiti brskanje po svojih mobilnikih, računalnikih in elektronski pošti, da bi ugotovili, kdo je vir informacij. Če bo sabor sprejel aktualni predlog, bo vsak v preiskovalno-pravosodni verigi, ki bo naletel na informacije o nepravilnostih, ki bi lahko bile v javnem interesu, dobro premislil, preden jih bo posredoval medijem. Novinarjem se bo zožil vpogled v nemoralno in nezakonito početje, ki ga skušajo mogočni posamezniki in institucije prikriti med preiskavami, kot so to poskušali že neštetokrat doslej.
