Sedanji odločevalci v oddaje vabijo pretežno že preizkušene razpravljalce, recimo Žiga Turka, profesorja gradbene informatike – kot mi pove Wikipedija – človeka, ki se očitno spozna na vse, v resnici pa je le pristranski ocenjevalec vsega in vseh, ki niso povezani z Janšo. Se je kdaj kritično oglasil, ko je Janša zadnji dve leti pustošil po državi? Zadnje čase radi vabijo tudi Mira Cerarja, ki je v politiki obljubljal etiko in moralo, pa nas je razočaral. Bi se zdaj, ko smo Slovenci na to že skoraj pozabili, rad malce »rehabilitiral«? Resnici na ljubo moram omeniti, da je vsaj on za kanček omilil skupno prizadevanje, da bi čim bolj očrnili sedanjo vlado, ko je omenil tudi Janševe napake. Seveda mora biti zraven SDS v podobi Danijela Krivca in, tako za ravnotežje, ki pa to sploh ni bilo, še vodja poslancev SD Jani Prednik. Pirkovič je omenjal še Požarja kot »zanesljivega« informatorja. Skupaj so pljuvali po Golobu, njegovi vladi in stranki – svojemu skupnemu sovražniku, ki so mu državljani namenili preveč glasov – po kadrovanju, po neizkušenosti poslancev, po civilni družbi kot privesku. Izpostavljali so nekatere Golobove izjave. Sem mislila, da se bo Prednik kaj zavzel za največjega koalicijskega partnerja, pa ga je prevladalo rivalstvo, raje je kimal kritikom, na vse pretege hvalil SD kot etablirano stranko in na koncu še ostale tri goste, kako so vzor kulturne komunikacije.

Njihova kulturna komunikacija kot nasprotje dogajanju pred RTV Slovenija. Pirkovič seveda ni pozabil predvajati posnetka, ga je že tudi njegova kolegica Vida, ko je Helena Milinkovič, vodja Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS, ki še vedno nadaljujejo z bojem proti vodstvu, pozvala: »Gospodar, odpokliči svoje pse!« Pa seveda niso edini, ki so se spravili na to izjavo, tudi drugi politiki, Društvo novinarjev in publicistov, desni mediji ... Gotovo niso tako neumni, da ne bi vedeli, za kaj gre, ampak vse namerno zlorabljajo. Gotovo ločijo med grožnjo ljudem in ideologijo pri »smrt janšizmu«. In vedo, da ne gre za žaljivko, še manj za sovražni govor, kot so označili izjavo Helene Milinković v Areni, ampak da gre za prispodobo, za metaforo.

Naj ponovim besede Dragana Petrovca iz nedavne kolumne z zgornjim naslovom: »Tako je tudi optimizem o koncu janšizma majav. Semena tega invazivnega poganjka skrbno zalivamo, da se ideji in praksi ni bati za preživetje.«

Polona Jamnik, Bled