Na vprašanje, kako trajnostne in trdožive so slovenske organizacije, odgovarja najnovejša raziskava Zdrava organizacija prihodnosti. Pri tem so združili moči Združenje Manager, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Institut Jožefa Stefana, Harvard Business School in podjetje Quintaum, ki je v ta namen razvilo diagnostično orodje. V končnem izboru so sodelovali NLB, Riko, Medex, RCM, Varis, Acies Bio, Cpoef, CRMT, Labena in Eos. Direktorica podjetja Quintaum Andreja Kodrin pravi, da je skrb za zaposlene v izbranih slovenskih podjetjih ustrezna. Na primer, kar 65 odstotkov zaposlenih meni, da imajo zelo dobre odnose z neposrednim vodjem, zgolj vsak peti zaposleni razmišlja o odhodu. A ključ do vrhunskih rezultatov je v ambicioznosti, ciljni orientiranosti in motivaciji. Kakšen bi bil s tem v zvezi nasvet za slovenska podjetja? »Za preboj in obstanek med najboljšimi so potrebna intenzivnejša vlaganja v učenje in razvoj zaposlenih, spodbujanje inoviranja v bolj odprtem okolju, predvsem pa izboljšanje procesa obvladovanja uspešnosti poslovanja, s poudarkom na jasni komunikaciji, povratnih informacijah in pravičnem nagrajevanju,« dodaja Kodrinova.

Prevladujoče čustvo na delovnem mestu

Analiza razkriva, da čustveno stanje zaposlenih močno variira glede na to, čemu morajo oziroma smejo nameniti največ pozornosti pri delu. Zaposleni, ki se morajo pri delu osredotočati zgolj na produktivnost, so pogosto preobremenjeni in izpostavljeni večjemu stresu, pri čemer prevladuje izčrpanost. Tisti, ki lahko dajejo prednost kakovosti dela, so bolj vključeni, proaktivni in zadovoljni. Zaposleni, ki se osredotočajo na inovativnost, doživljajo najvišjo stopnjo veselja in zanosa pri delu, prevladujoči čustvi pa sta ustvarjalnost in navdih. »Za menedžerje je torej ključno ustvariti okolje, kjer je spodbujanje inovativnosti in trajnosti del vsakdanjika, kar povečuje zadovoljstvo in zavzetost ter prispeva k bolj dinamični, proaktivni in sodelovalni kulturi.« Inovativnost, ki ji največ pozornosti namenja le osem odstotkov zaposlenih, ni le odkrivanje novih tehnologij in procesov, temveč se kaže tudi v kulturi, ki spodbuja ustvarjalnost in razmišljanje zunaj okvirov. Rezultati kažejo, da zaposleni, ki se pri svojem delu osredotočajo na inovativnost, vodstvo ocenjujejo kot zelo odprto za izboljšave in predloge ter menijo, da jih v zadostni meri vključuje v načrtovanje. Morda preseneča, da je prav v tej skupini zaposlenih najvišja ocena, kako njihove organizacije skrbijo za okolje in skupnost, manj pa, da so prevladujoča čustva ustvarjalnost in navdih.

Kakšna je idealna zdrava organizacija?

»Če poenostavim, v današnjem hitro spreminjajočem se svetu zdrava organizacija prihodnosti temelji na prilagajanju, inovacijah in naložbah v zaposlene,« pojasni Kodrinova. Takšna organizacija razume svoj trenutni položaj, predvideva prihodnje spremembe in nenehno vlaga v ključne elemente: ljudi, znanje in inovacije. Zaveda se, da uspeh v prihodnosti temelji na današnji sposobnosti organizacije, da pritegne in zadrži talente, jih motivira in omogoča vrhunsko delovanje, ob tem pa se učinkovito in pravočasno ukvarja s frustracijami ter skrbmi za dostojno življenje in regeneracijo. Da bi Slovenija postala atraktivna država tudi za delo in kariero, bi morale organizacije (še) večjo pozornost nameniti učenju, tudi izobraževanju vodij ter nasploh kariernemu razvoju, kjer dosegamo skromnejše rezultate.

delovno mesto čustvena inteligenca zaposleni zmernost podjetje Andreja Kodrin