S prepevanjem v angleščini kot nematernem jeziku je v Evropi najprej uspevalo Nizozemcem. Nederpop se je reklo tej glasbeni zvrsti. Nizozemci so prvi pokazali, da lahko neangleško govoreči Evropejci, ob primerni dozi vživljanja, v angleščini opevajo daljne situacije in kraje oziroma lahko brez motečih površnosti ustvarjajo anglosaški glasbeni izraz. Nemara zato, ker so imeli zaradi sorodnosti jezikov najmanjše jezikovne ovire.
Gre za princip, ki ga je izumil že Karl May, nemški pisatelj in med drugim avtor Vinnetouja, ki je domišljijsko potoval po vsem svetu. Za izhodiščen nederpop izdelek gre šteti skladbo Little Green Bag zasedbe George Baker Selection, ki se je leta 1970 tudi na ameriški lestvici uvrstila med prvih 15, sploh pa je zaslovela kasneje, ko jo je okoreli ekskluzivist Quentin Tarantino umestil v glasbeno opremo filma Šund. Tarantino je skladbo namreč slučajno slišal na radiu in jo nagonsko prepoznal kot primerno butičen primerek za svoj film. Izpade namreč, da je bila del njegove zasebne zakladnice plošč.
Najdonosnejše evropop glasbeno podjetje
Iz podobnega obdobja in podobnega izvora je tudi skladba Venus, s katero je zasedba Shocking Blue leta 1970, kot prva nizozemska zasedba, osvojila vrh ameriške lestvice Billboard, poleg ZDA pa so bili prvi na lestvicah še v 13 državah. Za njimi so nizozemski preboj nadaljevali Mouth & MacNeal s skladbo How Do You Do iz leta 1971, ki so na evrovizijski popevki leta 1974 prav tako sodelovali s skladbo I see a star in zasedli tretje mesto. To je bilo obenem prvič, da so tudi Nizozemci na evrovizijskem tekmovanju peli v angleščini, medtem ko so Švedi pred tem že imeli dva poskusa v angleščini. In preden zgodbo o nizozemski produkciji kot podstati za evropski pop končamo, je treba omeniti vsaj še zasedbo Focus s skladbo Focus Pocus, skupino Golden Earring s skladbo Radar Love in seveda Pussycats s skladbo Mississippi iz leta 1975. Še ene prvake evropskega popa, ki niso prihajali iz Anglije, ampak Škotske, veljajo pa za predhodnike skupine ABBA, je treba omeniti. To so Middle of the Road, s skladbami kot Chirpy Chirpy Cheep Cheep, Tweedle Dee, Tweedle Dum ali Soley, Soley, prav tako ne gre prezreti Blue Swede, švedske zasedbe, ki je istega leta 1974 in malodane prav v dneh, ko je skupina ABBA z Waterloo osvojila Evropo, zasedla vrh ameriške lestvice s skladbo Hook on a Feeling.
To so izhodišča, ki jih je skupina ABBA razvila v najdonosnejše evropop glasbeno podjetje, katerega vpliv je postal globalen. Teren za njihov nastop se je pripravljal vsaj od leta 1964 dalje, ko je beatlomanija preplavila zahodni svet in povzročila ustanavljanje pop skupin po evropskih državah. Tudi člani švedskega kvarteta so imeli, preden so se združili, svoje kariere. Anita Fältskog je bila leta 1968 z avtorsko skladbo Jag var så kär (Bila sem tako zaljubljena) na vrhu švedske lestvice, do leta 1971 pa je izdala štiri albume bolj ali manj avtorske glasbe, kar je bilo za dekle v tistem času izjemno. Ob približno istem času je prvi samostojen preboj dosegla tudi njena rdečelasa kolegica Frida Lyngstad, ki je leta 1969 zmagala na državnem tekmovanju talentov, sicer pa je s svojo spremljevalno zasedbo prepevala v kabaretih oziroma je bolj težila k jazz glasbi.
Na neki način skladno z glasbenimi vzgibi so se sparili tudi zasebno. Ostrejša Frida Lyngstad je postala partnerica Bennyja Anderssona, bradatega pianista, ki je imel med vsemi v zasedbi najbolj beatniško preteklost. V začetku šestdesetih let je namreč igral v The Hep Stars, švedski beatniški skupini, ki je veljala za švedske Beatlese. Predkariera Björna Ulvaeusa, ki je postal partner Fältskogove, je bila vezana na prepevanje švedskih ljudskih pesmi oziroma šlagerjev z zasedbo Hootenanny Singers. Prvi vtis je namreč lahko obraten. Da je šlagersko izročilo prispeval pianist Andersson, in ne kitarist Ulvaeus.
150 milijonov nosilcev zvoka
ABBA so bili na ta način švedska superskupina, torej skupina, katere člani so se tako ali drugače uveljavili že prej. Ideja, da ustanovijo tudi skupino, je nastala leta 1970 na počitnicah na Cipru, kamor so se odpravili družno, potem ko so že bili poparjeni. Kot ABBA so se pojavili leta 1973, zmaga na evrovizijski popevki, na kateri je Andersson prej poskusil trikrat, pa jim je prinesla vseevropsko prepoznavnost. S skladbo Waterloo so vrh lestvic osvojili v 11 državah, vključno z Anglijo, vendar nadaljevanje uspeha ni bilo samodejno. Do naslednjega velikega hita S.O.S. so morali počakati do poletja 1975, čemur je sledila Mamma Mia. Nato pa so leta 1976 že izdali ploščo Greatest Hits, na kateri je bila tudi priredba skladbe Fernando. Dokončen preboj je sledil z albumom Arrival iz jeseni 1976, na katerem so skladbe Money, Money, Knowing Me Knowing You in Dancing Queen, ki je bila prva skladba, s katero so osvojili (edino) prvo mesto tudi v ZDA. Obenem je album v Angliji dosegel prvo mesto v kategoriji albumov. Plošča Arrival je švedski kvartet dvignila med najbolj dobičkonosna glasbena podjetja, do leta 1982, ko so se razšli (Ulvaeus in Fältskogova sta se zasebno ločila že leta 1979, Anderson in Lyngstadova pa leta 1981), pa so izdali še tri albume, polne hitov, in sicer: The Album, Voulez-Vous, Super Trouper in The Visitors.
Švedski kvartet je vsega skupaj prodal približno 150 milijonov nosilcev zvoka, s čimer so postali prva skupina z neangleškega govornega območja, ki ji je uspel trajen preboj tudi na anglosaškem trgu. In zato so tudi najuspešnejša pop skupina iz kontinentalne Evrope. Z njimi je evropop glasba, kot krščansko prečiščena in za bluesovske odtenke prikrajšana izpeljava kričavega ter bluesovsko poudarjenega rock'n'rolla, doživela svoj višek. A prvi so to redukcijo nemara izvedli že The Beatles.
