Globalni indeks miru na podlagi 23 kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov ocenjuje miroljubnost v 163 državah, ki so razvrščene od najbolj do najmanj miroljubne. Islandija, Danska in Irska so najbolj miroljubne države, Afganistan, Jemen in Sirija pa najmanj miroljubne. Slovenija se je uvrstila na 8. mesto, je pa glede na leto prej zdrsnila za štiri mesta.
Med kazalniki, ki jih upošteva globalni indeks miru, so smrtne žrtve v spopadih, stopnja umorov, stopnja militarizacije, izvoz orožja, terorizem, politična nestabilnost in število zapornikov.
Glede na indeks je sicer svet manj miroljuben že deveto leto zapored.
Največ žrtev je lani zahteval konflikt v etiopijski regiji Tigray, kjer je bilo ubitih več kot 100.000 ljudi. Še najmanj dvakrat toliko jih je umrlo zaradi bolezni in lakote, ki so posledica spopadov med etiopskimi in eritrejskimi vladnimi silami ter uporniki Tigrayske ljudske osvobodilne fronte (TPLF).
Na drugem mestu po številu žrtev je bila v letu 2022 ruska invazija na Ukrajino, v kateri je umrlo najmanj 82.000 ljudi. Strokovnjaki IEP tudi ocenjujejo, da je 65 odstotkov ukrajinskih moških, starih od 20 do 24 let, v vojni pobegnilo ali bilo ubitih. Več kot 30 odstotkov ukrajinskega prebivalstva je beguncev ali notranje razseljenih.
Poročilo obsega tudi oceno gospodarskih stroškov oboroženih spopadov. Lani so ti stroški znašali 17.500 milijard dolarjev oz. 13 odstotkov svetovnega bruto proizvoda. Pet držav - ZDA, Rusija, Nemčija, Francija in Kitajska -, izvozi tri četrtine orožja na svetu, še piše v poročilu.
