EU bo preučila možnosti, »kako lahko uvede sankcije na zlato, ki je pomembna izvozna dobrina za Rusijo,« je povedal podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič pred neformalnim zasedanjem ministrov EU za evropske zadeve v Pragi. Dodal je, da razprava o tem še poteka.
Kot so za STA povedali viri pri EU, bo v okviru dodatnih sankcij, pri katerih ne gre za nov sveženj, prepovedan uvoz zlata iz Rusije ter zlata ruskega porekla iz tretjih držav. EU namerava uvoz ruskega zlata prepovedati, potem ko so se konec junija o tem dogovorili voditelji skupine G7 na srečanju v Nemčiji. Evropska unija namerava po neuradnih informacijah s članicami skupine G7 uskladiti tudi druge sankcije.
Obenem bi glede na predlog Evropske komisije okoli 60 proizvodov dodali na seznam izdelkov, katerih izvoz je treba nadzorovati. Gre predvsem za proizvode, ki bi lahko bili uporabljeni v vojaške namene. Predstavljajo okoli 400 milijonov evrov evropskega izvoza, navajajo viri pri EU.
Šefčovič: Zaprli bomo vse izhodne poti za tiste, ki želijo zaobiti sankcije
Komisija želi uvesti tudi določila, v skladu s katerimi bodo morali oligarhi, ki so že na seznamu kaznovanih oseb, poročati o gospodarskih dejavnostih, zaradi katerih so se znašli na njem. S tem želijo vzpostaviti povezave med kršitvami sankcij in zaplembo premoženja. Na seznam bi glede na predlog Bruslja sicer dodali 47 posameznikov, predvsem politike in oligarhe, ter osem pravnih oseb, so za STA še povedali viri.
Kot je povedal Šefčovič, želi komisija s tokratnim predlogom, ki obenem po neuradnih informacijah podaljšuje obstoječe ukrepe za šest mesecev, »zapreti vse izhodne poti za tiste, ki želijo zaobiti sankcije«. Stalni predstavniki držav članic pri EU bodo o sankcijah predvidoma razpravljali v ponedeljek zvečer po zasedanju zunanjih ministrov, navajajo viri. Tako se verjetno niti ministri za zunanje zadeve ne bodo mogli izogniti tej temi. Potrditev dopolnitve sankcij pa je predvidena v sredo.
EU je k sprejetju sankcij danes v Pragi pozvala tudi namestnica ukrajinskega premierja Olga Stefanišina. »Upamo, da bo imel naslednji paket sankcij močan omejevalni potencial in da bo sprejet brez odlašanja,« je povedala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Evropska unija je sicer doslej zaradi ruske agresije na Ukrajino sprejela šest paketov sankcij proti Rusiji. Zadnji, ki vključuje tudi delni embargo na uvoz ruske nafte, je bil sprejet v začetku junija.
Orban prepričan, da so sankcije EU proti Rusiji napaka
Madžarski premier Viktor Orban je bil danes znova kritičen do sankcij, ki jih je EU uvedla proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino. Prepričan je, da sankcije škodujejo evropskemu gospodarstvu bolj kot Moskvi, poleg tega ne prispevajo h končanju vojne v Ukrajini.
Orban je v današnjem pogovoru za javni radio Kossuth dejal, da sankcije proti Rusiji ne bodo pomagale Ukrajini, temveč bodo uničile evropsko gospodarstvo. Bruselj je pozval, naj končno »dojame, da so naredili napako« in da sankcije trenutno bolj prizadenejo Evropo kot Rusijo.
»Mislili so, da bodo lahko vojno skrajšali s sankcijami, ker bi oslabitev Rusije prinesla hitre rezultate, vendar vojna še naprej traja,« je dejal po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI.. »V začetku sem mislil, da smo sami sebi streljali v nogo, a sedaj je jasno, da si je evropsko gospodarstvo streljalo v pljuča in se zdaj bori za zrak"« je dejal madžarski premier po poročanju Reutersa.
»Medtem ko Evropa izgublja, ZDA niso med poraženci. Namesto tega so bili ameriški poslovneži, kot je George Soros, med vojnimi dobičkarji« je dejal glede zmagovalcev in poražencev ukrajinske vojne, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Orban je tudi prepričan, da je evropska zgodovina vstopila v »obdobje vojne« in ljudje se bodo morali boriti za stvari, ki so jih doslej jemali kot samoumevne.
»Nihče si 24. februarja ni mislil, da vojna med Ukrajino in Rusijo ne bo le spopad, temveč bo pomenila konec enega obdobja in uvod v novo obdobje vojne v evropski zgodovini,« je opozoril. Razen na frontah se vojna bije tudi v svetovnem gospodarstvu, še posebej pa v evropskem gospodarstvu, kar kažejo naraščajoče cene energentov.
Ena »velika bitk« se bo vodila za energetske vire in življenjske stroške, druga pa bo verjetno »boj za delovna mesta«, saj politika sankcij in vojna potiskata evropsko gospodarstvo v recesijo, je še opozoril madžarski premier.
Število žrtev napada na Vinico narašča, Moskva trdi, da je šlo za vojaško tarčo
Ukrajinski reševalci danes nadaljujejo iskanje morebitnih preživelih po ruskem napadu na mesto Vinica v osrednji Ukrajini, v katerem je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj 23 ljudi, tudi otroci. Ruska stran je medtem zatrdila, da je bil cilj četrtkovega napada zgradba, v kateri so se predstavniki ukrajinskih sil sestali s tujimi dobavitelji orožja.
Iz urada ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so v današnjem poročilu navedli, da po napadih v Vinici še vedno pogrešajo 18 ljudi, 73 pa jih je v bolnišnici zaradi poškodb, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Med žrtvami napada so tudi trije otroci, najmlajša žrtev je štiriletna deklica, ki je bila v času napada zunaj z mamo. Slednja je preživela, vendar je po operaciji v kritičnem stanju, je povedal predstavnik oblasti v Vinici Sergij Borzov.
Ukrajinski reševalci medtem nadaljujejo odstranjevanje ruševin, v operaciji pa po njihovih navedbah sodeluje več kot štiristo ljudi. Na slikah, ki so jih ukrajinski uradniki razdelili po napadu na mesto, ki leži stotine kilometrov stran od frontne črte, je videti zoglenele ostanke prevrnjenih avtomobilov, obkrožene z zgorelimi ruševinami, poroča AFP.
Predsednik Zelenski je v četrtkovem rednem nagovoru opozoril, da se bo število žrtev verjetno povečalo. Na desetine ljudi še vedno pogrešajo, mnogi pa so v bolnišnicah v kritičnem stanju.
»Nobena druga država na svetu ne predstavlja takšne teroristične grožnje kot Rusija,« je dejal Zelenski. Prav tako si nobena država ne dovoli »vsakodnevnega uničevanja mirnih mest in običajnega človeškega življenja z manevrirnimi raketami in raketnim topništvom«, je dodal.
Rusko obrambno ministrstvo pa je danes sporočilo, da je bil cilj napada na Vinico z natančnimi raketami tipa kalibr zgradba, v kateri so se poveljniki ukrajinske vojske sestali s predstavniki tujih dobaviteljev orožja. Ruske sile so pri tem »uničile vse udeležence« srečanja, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Rusija vztrajno zavrača ukrajinske navedbe, da napada civilne cilje, in trdi, da so cilj njihovih napadov v Ukrajini vojaške tarče.
Moskva: Končni dokument glede izvoza ukrajinskega žita bo pripravljen kmalu
Po sredinih pogovorih med ukrajinsko in rusko delegacijo v Istanbulu glede izvoza žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč, je rusko obrambno ministrstvo danes sporočilo, da bo končni dokument v zvezi s tem pripravljen kmalu. Ob tem je Moskva poudarila, da želi preprečiti uporabo ladijskih poti v Črnem morju za dobavo orožja in opreme Kijevu.
»Kmalu bo končano delo v zvezi z oblikovanjem končnega dokumenta o 'črnomorski pobudi',« je za rusko državno televizijo povedal tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Ob tem je poudaril, da želi Moskva preprečiti uporabo ladijskih poti po Črnem morju za dobavo orožja in opreme Kijevu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po sredinih pogovorih, ki jih je ob prisotnosti predstavnikov Združenih narodov gostila Turčija, sta sprti strani sporočili, da je bil dosežen določen napredek v pogovorih. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je dejal, da državi od sporazuma »ločita dva koraka«. Poleg tega je turško obrambno ministrstvo še isti dan sporočilo, da bo drugi krog pogovorov predvidoma potekal naslednji teden. Prihodnji teden se bo ruski predsednik Vladimir Putin v Teheranu tudi srečal s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom.
Litva razglasila spor glede prevoza blaga v Kaliningrad za končan
Litva pa je danes razglasila, da je spor o tranzitnem železniškem prometu v rusko eksklavo Kaliningrad končan. Spor, ki je izbruhnil sredi junija med to članico EU in Moskvo zaradi omejitve tranzita blaga, podvrženega sankcijam unije po ruski agresiji na Ukrajino, je grozil, da bo prerasel v novo fronto napetosti, Rusija pa je Litvi zagrozila s protiukrepi.
»Ni razumno, da svoj čas in pozornost preusmerjamo na razpravo o tem, ali je mogoče kilotono jekla prepeljati po železnici iz enega dela Rusije na območje Kaliningrada,« je v Vilniusu v četrtek dejala premierka Ingrida Šimonyte. Nadaljnji prepiri o tem, kakšno blago, namenjeno v Kaliningrad, lahko Rusija dostavi po železnici prek Litve, niso produktivna poraba časa, je dejala premierka in dodala, da bi bil spor »prava zmaga Kremlja«, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Namesto tega bi se morali po njenem osredotočiti na podporo Ukrajini, ki je od konca februarja tarča ruske agresije.
Litva je sredi junija blokirala prevoz blaga, za katerega veljajo sankcije EU, iz Rusije v rusko eksklavo Kaliningrad, ki leži med Litvo in Poljsko. Na seznamu sankcioniranega blaga so se znašli premog, kovine, gradbeni material in napredna tehnologija.Po protestih in grožnjah iz Moskve je Evropska komisija ta teden, da bi pomirila naraščajoče napetosti, objavila nove smernice za tranzitni promet do Kaliningrada. Rusija lahko zdaj po železnici brez večjih omejitev pripelje civilno blago, ki je na seznamu sankcij, nazaj skozi Litvo. V skladu s smernicami je treba to storiti v količinah, ki so bile doslej običajne.
Tranzit vojaškega blaga ter blaga in tehnologije z dvojno rabo, za katere veljajo sankcije, pa je prepovedan ne glede na vrsto prevoza, so sporočili v Bruslju. Premierka Šimonyte je po objavi smernic še dejala, da bo njena država spoštovala mnenje komisije, »ne zato, ker menimo, da je bilo nekaj uporabljeno neustrezno od 17. junija,« ampak zaradi enotnosti.
