V torek, potem ko je kneset ponoči po prvi obravnavi potrdil sodno reformo, so vse od jutra do pozne noči v Tel Avivu, Hajfi in Jeruzalemu potekali množični protivladni protesti. Ta dan so protestniki razglasili za »dan motenj in odpora« ter med drugim blokirali cestno povezavo med Tel Avivom in Jeruzalemom. Prepričani so, da bi sodna reforma s tem, ko bi bistveno zmanjšala pristojnosti vrhovnega sodišča, pomenila pomemben korak od demokratične in pravne države k diktaturi, tudi zato, ker Izrael nima ustave in ustavnega sodišča. V spopadih s policijo, ki je poskušala onemogočiti blokade cest z vodnimi topovi, je bilo ranjenih več protestnikov, 80 so jih pridržali.
Očitki vladi, očitki vrhovnemu sodišču
Parlament je s ponedeljka na torek s 64 glasovi za in 56 proti (glasovalo je vseh 120 poslancev) na prvi obravnavi prižgal zeleno luč omejitvam pristojnosti vrhovnega sodišča, tako da ne bi več moglo postaviti pod vprašaj odločitev vlade in posameznih ministrov. Vlada namreč očita vrhovnemu sodišču, da se vmešava v politične odločitve. O tem je zlasti prepričan skrajno desni in versko pravoverni del koalicije premierja Benjamina Netanjahuja. Desnica tudi meni, da so sodniki preveč levo usmerjeni.
Na očitke, da sodna reforma pomeni grožnjo demokraciji, je Netanjahu pred razpravo v knesetu dejal: »To ni konec, ampak krepitev demokracije.« Neposreden povod za reformo je januarska odločitev vrhovnega sodišča, da Arie Deri, voditelj etnično-verske stranke Šas, ni primeren za notranjega ministra, ker so ga leta 1999 zaradi podkupovanja, goljufije in utaje davkov obsodili na tri leta zapora. Netanjahu ga je moral zato odstaviti.
Netanjahu jezi kritike in partnerje v vladi
Da bi zakon postal veljaven, sta potrebni še dve obravnavi oziroma še dve glasovanji. V vladi upajo, da ga bodo spravili pod streho do konca julija, najmanj do takrat pa je pričakovati tudi nadaljevanje protestov, ki se sicer proti reformi vrstijo že šest mesecev. Torkovi so pokazali, da niso oslabeli, potem ko so marca dosegli vrhunec. Tedaj je moral Netanjahu zaradi velike stavke, ki je grozila izraelskemu gospodarstvu, ustaviti zakonodajni postopek pri sprejemanju sodne reforme. Zdaj bi se to lahko ponovilo, saj je pričakovati vnovično stopnjevanje protestov tudi zato, ker je direktor policije v Tel Avivu Ami Ešed prejšnji teden odstopil, ker se je v njegovo delo, kot je dejal, »vmešala politika«. Menda je nanj pritiskal minister za nacionalno varnost Itama Ben Gvir, znani skrajni desničar, ker Ešed ni hotel ukazati nasilnega razganjanja protestnikov.
Očitno protestov ni pomagalo ustaviti niti to, da je konec junija Netanjahu, sicer precej nepričakovano, opustil najbolj sporen del sodne reforme, ki bi omogočil, da navadna večina v parlamentu razveljavi odločitev vrhovnega sodišča. Netanjahu s tem ni pomiril protestnikov, razjezil pa je del vladne koalicije, na primer Ben Gvirja, ki ga je obtožil, da je s tem dovolil »zmago pouličnemu nasilju« in oslabitev vlade. Tako Netanjahu ni le pod pritiskom protestnikov, ampak tudi skrajno desnih koalicijskih partnerjev, ki zahtevajo, da reformo izvede, ter tudi Združenih držav kot najpomembnejšega zaveznika Izraela, saj Washington izraelski vladi očita, da hoče oslabiti sodno vejo oblasti, s čimer ne bo več ravnotežja med njo in drugima dvema.
