Trener Dragan Adžić ima rad, da se srečamo tudi z ekipami, ki nas potem čakajo v ligi prvakinj. Da začutimo njihovo kakovost, hitrost, moč in da se v bistvu že malo spoznamo, ne pa, da se prvič srečamo na uradni tekmi. To je vsekakor dobro, ob tem pa imamo videoanalizo, da se lažje pripravimo na naslednjo tekmo, da vidimo, kje smo delali napake in da jih potem tudi lažje odpravimo.
Začetek letošnje sezone je bil odličen, kajti že dolgo Krim lige prvakinj ni začel z dvema zaporednima zmagama.Drži. Nekateri morda nekoliko podcenjujejo poljski Lubin, toda že v drugem krogu je v Bukarešti pošteno namučil Rapid, kar samo potrjuje, da ne gre za naivno ekipo. Ampak dejstvo je, da smo prvo tekmo vzele skrajno resno. Od prve do zadnje minute smo se držale dogovorov in tudi igralke s klopi so po našem odličnem začetku tekme nadaljevale v takšnem ritmu. Kar se tiče tekme z Esbjergom, smo vedele, da v Stožice prihaja zelo kakovostna ekipa, ki se redno uvršča na sklepne turnirje lige prvakinj. Čeprav so prišle brez odlične strelke Henny Reistad (z 142 goli je bila prva strelka lige prvakinj v minuli sezoni, op. p.), smo vedele, da imajo veliko kakovostnih igralk in da bo tekma zelo napeta. In tako je tudi bilo. Vesela sem, da ko so se nam približale le na gol zaostanka, nismo padle v »črno luknjo«, ampak smo se dvignile nazaj in tekmo mirno pripeljale do konca.
V lanski sezoni je imel Krim veliko težav s padci v igri v drugem polčasu. A če je soditi po obeh dozdajšnjih tekmah, se vam to v letošnji sezoni ne bo več dogajalo. Se strinjate?Ogledala sem si vse tekme Krima v lanski sezoni v ligi prvakinj in tudi sama sem to opazila. Tudi v pripravljalnem obdobju se nam je še dogajalo, da smo povedle, nato pa nekoliko padle v svoji igri. Zato sem še toliko bolj zadovoljna, da se za zdaj to ni zgodilo. Normalno je, da ne moreš celotne tekme igrati v istem ritmu, se pa trudimo, da bomo padce čim bolj omilile in da se ne bodo poznali na končnem rezultatu. Še zlasti zato, ker smo v »skandinavski« skupini z danskima Ikastom in Esbjergom ter norveškim Kristiansandom, ki igrajo zelo hiter rokomet.
Jutri v Stožice prihaja Ferencvaroš, ki je lani v skupinskem delu lige prvakinj obakrat premagal Krim, letos pa je sezono začel z dvema visokima porazoma. Kako bo tokrat?Kljub dvema porazoma je Ferenvaroš še vedno zelo kakovostna ekipa, ki ima v svojih vrstah odlične posameznice. To so Andrea Lekić, Katrin Klujber, Dragana Cvijić, če naštejem le nekatere od njih. Daleč od tega, da bo to lahka tekma. Zagotovo bodo tudi one želele pokazati, da njihove lanske zmage proti Krimu niso bile slučajne in prepričana sem, da v Ljubljano ne bodo prišle z belo zastavo. Želim si, da bi bile tribune tokrat še bolj polne kot na zadnji tekmi, predvsem pa, da bi nadaljevale z dosedanjo dobro igro.
Po treh letih spet nosite Krimov dres. Trener Adžić je dejal, da ste bili njegova želja: ne zato, ker ste Slovenka, pač pa, ker ste zanj najboljše levo krilo na svetu. Je zato vaša odgovornost kaj večja?Najprej bi se zahvalila trenerju Adžiću za njegove besede, ki seveda zelo laskajo, vendar pa bodo zagotovo tudi velika odgovornost. V prvi vrsti si želim, da bom zdrava, da ne bo poškodb, kar velja tudi za celotno ekipo, in da bomo ulovile pravi ritem. Le tako bomo lahko na igrišču potrdile visoko postavljene cilje, glavni pa je uvrstitev na sklepni turnir v Budimpešti.
Za vami je izkušnja v madžarski ligi, v tem trenutku morda najmočnejšem državnem prvenstvu na svetu. V kolikšni meri vam je koristila?Zelo, kajti dokler nisem sama okusila madžarske lige, si nisem predstavljala, da je tako močna. Vsaka tekma je bila na nož ne glede na to, ali smo igrale doma ali v gosteh. Veseli me, da smo se dobro zoperstavile tako Györu kot Ferencvarošu in da smo kot ekipa rastli iz tekmo v tekmo. Imeli smo kakovostne treninge, dvorane so bile polne in v bistvu sem se na nekaterih tekmah počutila, kot da igram ligo prvakinj, ker je bilo vzdušje zares na visoki ravni. Po porodniškem dopustu je bilo to leto in pol lepo igrati na Madžarskem. Mislim, da so mi dobre predstave v dresu Siofoka odprle vrata v ligo prvakinj.
Na žalost ste ena redkih športnic, ki se je po porodu vrnila na igrišča. Ali imate tudi sama občutek, da ste zdaj še boljši, kot ste bili pred njim?Veliko ljudi nam mamicam reče nekaj podobnega. Ne vem, a tudi sama se odlično počutim. Morda hormoni res naredijo nekaj svojega, morda pa ti to, da ko nisi 24 ur na dan osredotočen samo na rokomet, prinaša določeno sproščenost. Kljub temu, da je včasih naporno, saj se moraš ob treningih ukvarjati še z otrokom in je manj časa za počitek. Toda po drugi strani to prinaša veliko radosti in mislim, da je bilo moje materinstvo ob pravem času in se zares dobro počutim.
Zdaj, ko spet igrate za Krim, vam je verjetno vendarle nekoliko lažje.Zagotovo mi to, da sem v Ljubljani, omogoča več možnosti za varstvo, čeprav so bile tudi na Madžarskem zadeve glede tega urejene. Imeli smo varuško, vrtec, tudi babici sta nama pomagali. Vse to je vplivalo na to, da sem se sploh lahko tako hitro po porodu vrnila na rokometna igrišča.
Vrnili ste se v sredino, ki jo zelo dobro poznate, je pa v ekipi malo soigralk, s katerimi ste že igrali v Krimu.Veseli me, da je v ekipi še vedno veliko Slovenk, ki jih dobro poznam iz reprezentance. S tujkami, ki so pri nas, sem z večino tudi že igrala. S svojo kakovostjo so dodana vrednost ekipi, da s svojimi izkušnjami doprinesejo k rezultatu, ki se ga nadejamo.
S Krimom ste enkrat že igrali v polfinalu lige prvakinj, takrat sicer še ni bilo sklepnega turnirja, a večina drugih igralk te izkušnje še nima.S Krimom sem igrala polfinale, z Vardarjem pa finale, tako da določene izkušnje, kako priti do zastavljenega cilja, imam. Seveda bo to potrebno prenesti tudi na igrišče. Tisto, kar delamo na treningu, tiste dogovore, ki jih postavljamo, videoanalize, ki jih opravljamo – predvsem od nas samih bo odvisno, kako bomo to prenesle na igrišče in da se v šestdesetih minutah, kolikor traja tekma, resnično osredotočimo na dogajanje na igrišču. In s trdim delom gremo korak za korakom ter pridemo do končnice štirih najboljših ekip v Evropi. Do tja bo seveda težka pot, pred nami so zahtevne tekme, a verjamem v nas.
Evropski cilj je torej jasno postavljen – sklepni turnir evropske lige prvakinj v Budimpešti. Ali je to za vas in celotno ekipo dodatno breme in pritisk?Tudi sama sem že večkrat javno povedala, da sem se vrnila v Krim z jasno vizijo in ciljem – to je sklepni turnir v Budimpešti. Zato na to ne gledam kot na breme, ampak bolj kot na vrhunec vsakega športnika. Takšen cilj moramo vzeti z radostjo in delati vse na tem, da bi ga tudi dosegli. In prepričana sem, da ga tudi bomo.