Vožnja na čas je disciplina, ki jo bolj redko vidimo v tekmovalnem koledarju, največkrat v sklopu večdnevnih dirk, enodnevne v tem formatu boste težko našli. A imajo veliko težo pri končnem rezultatu, zato je veliko na tnalu. Disciplina je specifična, najhitrejša in najzahtevnejša, ne le za telo, tudi pri učinkovitosti opreme. Potrebnega je ogromno znanja, denarja, eksperimentov in testiranj. Vendar so tudi običajna dirkalna kolesa vse bolj dodelana, podvržena inovacijam in težnji po popolnosti.
Pet koles za cestno dirko in tri za kronometer
»Tadej ima tukaj pet koles za klasično cestno dirko in tri za vožnjo na čas, torej kronometrska kolesa,« je pojasnil Boštjan Kavčnik, mehanik UAE Emirates. Ni le eno glavno, vsa druga pa rezervna, med seboj se razlikujejo. »Vedno imamo pripravljeno kolo za dež z drugimi pnevmatikami in pritiski v njih ter z drugačnim mazivom za verigo. Imajo boljši oprijem, a niso zelo hitre, zato pri tem kombiniramo. Tadej ima še možnost menjave za lažje kolo, ki pa ni tako hitro zaradi nižjih obročev. Ves čas ima na razpolago kar tri tipe koles.«
Najlažje so uporabili le enkrat, ob zaključnem vzponu na Puy de Dome v deveti etapi, kjer je Komendčan uspešno napadel Jonasa Vingegaarda. Nova priložnost se je ponudila na včerajšnji kraljevski etapi na skoraj 30-kilometrski prelaz Loze. Isti konjiček je bil pripravljen tudi za zaključek torkovega kronometra, ki se je končal po skoraj 400 višinskih metrih v zadnjih šestih kilometrih od Domancyja do Comblouxa. Prva polovica vzpona je bila precej zahtevnejša od druge. Kavčnik v dopoldnevu pred startom kronometra še ni vedel, ali bo prvi kolesar sveta opravil menjavo, kar se je nato tudi zgodilo. »Klasično kolo za vožnjo na čas je težje, a veliko hitrejše nad 40 kilometri na uro. Položaj na cestnem kolesu je na vzponih veliko boljši. In teža je različna, ta so skoraj dva kilograma lažja.«
Veščin se je učil v Rogu
Pogačar je traso preučil, kolo so mu prilagodili po željah. Na strmi rampi po startu so prišli prav večji zobniki na zadnjem kolesu in manjši na pogonski osi, na hitrem spustu s hitrostmi čez 80 kilometrov na uro pa je bilo razmerje obratno, zato je bil potreben velik razpon. Kavčnik ocenjuje, da imajo dobra kolesa in preostali material. »Naredili smo velik korak naprej, zamenjali smo opremljevalca s pnevmatikami, opremo. Razlike obstajajo. Sicer ne poznamo drugih, vemo pa, kaj imamo. Kolo je takšno, kot je prišlo od opremljevalca, tu mehaniki ne moremo nič. Lahko se le potrudimo celotno mehanično delo opraviti stoodstotno.«
V zadnjih letih je oprema naredila strahovit razvojni korak, aluminij je že zdavnaj zamenjal karbon, hidravlične zavore so osnovni standard, prav tako elektronski menjalni sistemi, aerodinamika na ravni formule ena, preučevanje pnevmatik tudi blizu bencinskih športov … A pri slednjem ne pomaga nič, če ti vržejo na cesto risalne žebljičke, kot se je dogajalo na uvodnih etapah v Baskiji. Na španskih cestah je bilo največ težav, »defektov«, pravi Kavčnik, bile so slabše ceste. Kako pa na opremo gleda Pogačar? »Pomembno mu je le, da vse deluje. Pa pri teži smo zelo pozorni, skušamo narediti čim več. Hoče biti čim bližje limitu,« je dejal 41-letni Kavčnik iz okolice Medvod, ki se je veščin mehanika učil v ljubljanskem klubu Rog, kjer je nekoč tudi kolesaril, pri Emiratih pa je zadolžen prav za Komendčana: »Malo so me potisnili v to, da sem za Tadeja. Načeloma skrbim za kolesa vseh.«
Sprejemati prave odločitve
Skrivnostni glede menjave kolesa v sklepnem delu ure resnice so bili tudi pri Jumbo-Vismi. »Odločitev bomo zadržali zase,« je pred etapo dejal Mathieu Heijboer, vodja tekmovalnega dela nizozemske ekipe. Je pa priznal, da je bila odločitev težka. »Zadnji vzpon je bil na začetku zelo strm, potem se je poravnal. Kar koli bi se odločili, ne bi prineslo velike razlike. Malo razmišljanja je bilo potrebnega, a na koncu je treba biti prepričan o pravilnosti načrta,« je povedal 41-letni Nizozemec. Dodal je, da ga je Vingegaard po dopoldanskem ogledu proge moral še potrditi.
Heijboer je del ekipe, ki je v tej disciplini najbolj na udaru, saj skrbi za opremo in vse dejavnosti v zvezi z njo. Meni, da so z menjavo opremljevalca oblačil in obutve ter menjalnega sistema na kolesih pred sezono naredili korak naprej, a povsem miren le ni mogel biti. »Kar živčno je na takšen dan, a v dobrem smislu. Lahko se pogovarjamo o kolesih, o vatih, o marsičem, toda počutje kolesarja je najpomembnejše. In Jonas se počuti odlično, tako je tudi videti in to nam do konca dirke daje veliko zaupanja.« A položaj se lahko v hipu obrne. »Pomembno je, da vsak dan sprejemaš prave odločitve. Pred enim mesecem smo jih morali na Giru, zdaj jih moramo na Touru. Veliko ciljev imamo skozi leto, seveda pa je ta med najvišjimi. In ves čas gledamo naprej, že jutri je nov dan, nova etapa.«
