»V preteklem letu smo zaradi odkritih neeksplodiranih ubojnih sredstev izvedli več kot 650 intervencij, v povprečju 1,8 dnevno. Gre za skoraj 30-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2020, ko je število posredovanj prvič preseglo 500. In tudi letos ta trend, ki za naše sodelavce predstavlja veliko obremenitev, še vedno vztraja. Zaradi epidemije smo zadnji dve leti bistveno več doma. Veliko najdb se zgodi po gozdovih, ker ljudje več zahajajo v naravo. Več časa je za pospravljanje kleti, okolice objektov, starih gospodarskih poslopij. Pa za delo na vrtovih, poljih, gradbene posege,« je povedal Igor Boh, predstavnik enote za neeksplodirana ubojna sredstva na upravi za zaščito in reševanje.
Lani so imeli opraviti s skoraj 4300 neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, petino več kot leta 2020, skupno težkimi več kot 13 ton, kar predstavlja 70-odstotno rast v primerjavi z letom poprej. Največ v severnoprimorski regiji. »Žal sta se zgodili tudi dve smrtni nesreči. Tistim, ki se ukvarjajo z zbiranjem ostalin vojne, zato velja poziv, naj zbirajo raje manj nevarne predmete,« je svetoval Boh po lanskih tragedijah, ko je v Voglarjih umrl 64-letnik, v Postojni pa 74-letnik. Opozoril je tudi na koristnost preventivnega pregleda zemljišč. »Lani smo dobili pet predlogov gospodarskih družb za pregled zemljišča, za Maribor le enega. Zakonodaja pregledov sicer ne predpisuje eksplicitno, daje pa možnost, da zasebni investitor ali gospodarska družba zanj zaprosi. Če gre za zasledovanje gospodarskega interesa, na primer gradnjo poslovnih objektov, je pregled plačljiv. Če pa nekdo kupi zemljo in bi rad postavil hišo, je tak pregled brezplačen. Če gre izvedbo gradbenih del in tujega lastnika, skoraj ni primera, da za tvegano območje ne bi naročil predhodnega pregleda. Pri slovenskih podjetjih to pogrešamo. Sploh v Mariboru, kjer je verjetnost, da naletimo na bombo, velika. Če pride do fizičnega stika med bagrom in vžigalnikom bombe, bodo posledice strahotne. V primerjavi s tem so stroški pregleda drobiž,« je poudaril.
Lani so izvedli tri večja uničenja neeksplodiranih ubojnih sredstev, bilo jih je za skoraj šest ton. Ker pa so zaradi starosti iz leta v leto bolj nevarna, jih pogosto uničijo kar na kraju najdbe. Lani so tako v 167 primerih na kraju uničili dobrih 3000 kosov, težkih več kot sedem ton.
Načrtujejo testiranje
Boh se je dotaknil tudi odmevne onesposobitve 250-kilogramske letalske bombe iz druge svetovne vojne 16. januarja v Mariboru. Šlo je za klasično ameriško bombo z mehanskima vžigalnikoma spredaj in zadaj ter eksplozivnim polnilom v sredini. »Šlo je za 123,5 kilograma razstreliva kompozicije B, katerega učinke bi zaznali vsaj kilometer naokrog,« je poudaril. Potrebnih je bilo veliko priprav, preden so lahko bombo nevtralizirali. Med drugim natančno pregledati celotno območje najdbe (če bi prišlo do nekontrolirane eksplozije in bi bila v bližini še kakšna bomba, bi lahko prišlo do verižne eksplozije z zelo hudimi posledicami), locirati in poskrbeti za komunalne vode, poskrbeti za evakuacijo, ustaviti železniški promet, preveriti, da na vagonih ni cistern z nevarnimi snovmi, in še in še.
Za nevtralizacijo bombe so imeli pripravljena dva scenarija. Prvega z večdnevnim natapljanjem vžigalnikov in nato odvijanjem vžigalnikov na roke z orodjem. In drugega, po katerem bi z rezanjem s kumulativnim polnjenjem poskušali odpreti bombo in povzročiti slojevito izgorevanje eksploziva. Učinek je v tem primeru sicer zaznaven, vendar ne tako uničujoč kot v primeru polne detonacije. Težava so ojačevalci eksplozije, tako imenovani busterji, ki so zelo občutljivi. Če energija pri rezanju zajame buster, lahko pride do hipne detonacije. »V tem primeru bi zagotovo prišlo do poškodovanja streh, stekel, fasad, morda tudi kakšne druge infrastrukture,« je povedal Boh in izrazil zadovoljstvo, da je šlo vse gladko po prvem scenariju. Bombo, ki so jo odpeljali v skladišče, nameravajo zdaj testirati. »Izvedli bomo podobne ukrepe kot na kraju in jo skušali detonirati, da bi ugotovili, kakšne posledice to lahko povzroči v urbanem okolju,« je razložil Boh.
