Ko so avgusta 2021 spet postali gospodarji Afganistana, so talibani trdili, da niso več brutalni srednjeveški islamisti in da torej državi ne bodo vladali tako, kot so ji v letih 1996–2001. Prisegali so, da so zdaj odgovorni politiki, ki bodo upoštevali interese ljudi. Kmalu pa so pokazali svoj pravi obraz z zatiranjem svoboščin in omejevanjem človekovih pravic, predvsem v odnosu do žensk.
V nedeljo zvečer so storili še enega v vrsti korakov k postopni vrnitvi režima v čase pred več kot 20 leti. Govornik talibanov je na twitterju sporočil, da njihov vodja mula Hibatula Akundžada vsem sodnikom ukazuje »strogo izvajanje šeriatskega prava«. To pomeni, da bodo odslej prešuštnike kaznovali s kamenjanjem in tatove s sekanjem rok, oboje v prisotnosti ljudi. Kot je povedal govornik, je Akundžada dejal: »Natančno preučite kartoteke tatov, ugrabiteljev in upornikov. Kjer gre za prestopke, ki po šeriatskem pravu zahtevajo kazen, jo je treba izvesti, kot je predvideno.« S telesnimi kaznimi se po šeriatskem pravu kaznujejo tudi lažno ovajanje, uživanje alkohola, razbojništvo, odpadništvo od islama in upor. Za vse te prestopke je potrebno zelo trdno dokazovanje, za prešuštvo morajo o tem pričati štirje muslimani.
Vladanje iz Kandaharja
Po lanski vrnitvi talibanov na oblast je bilo na spletu že mogoče videti posnetke bičanja na ulici, a takšno kaznovanje so doslej prakticirali samo v nekaterih delih Afganistana. Upoštevali so namreč lokalne razmere, tako da v mestih pogosto niso vsiljevali šeriatskega prava. Teh razlik po nedeljskem odloku mule Akundžade, ki se je pred to odločitvijo posvetoval s skupino sodnikov, ne bo več. Akundžada vlada Afganistanu z odloki, ne da bi ga bilo mogoče videti v javnosti, na fotografijah ali posnetkih. Deluje iz mesta Kandahar, ki velja na jugu države za zibelko in glavno oporišče talibanov. Gre za glavno mesto etnične skupine Paštunov, ki jim talibani večinoma pripadajo.
Že prejšnji teden so talibani prepovedali ženskam, da bi v Kabulu obiskovale parke, zabavišča in otroška igrišča. Doslej so bili trije dnevi v tednu tam rezervirani za ženske, preostali pa za moške. Zdaj ženske ne smejo več stopiti na te javne površine, prav tako ne več v javna kopališča in telovadnice, ki so jih sicer redko obiskovale. V parke, zabavišča in otroška igrišča pa so pogosto hodile z otroki, vnuki in nečaki.
Strah pred ženskami?
Nekateri borci za človekove pravice menijo, da so talibani izdali omenjene prepovedi proti ženskam zato, ker se bojijo njihovega zbiranja in protestov proti oblasti talibanov, pod katero vlada pomanjkanje. Morda se jih bojijo tudi zaradi zgodovine, saj so imele lačne ženske odločilno vlogo v francoski revoluciji leta 1789 in še bolj izrazito v ruski februarski revoluciji leta 1917. Manjše skupine žensk so v Kabulu in nekaterih drugih mestih od avgusta lani izvedle hitre protestne akcije.
Afganistanke lahko hodijo po ulici le pokrite in v spremstvu moža, brata ali očeta. Afganistan je edina država v svetu, v kateri dekleta ne morejo obiskovati srednje šole in univerze. Vse manj pa je tudi osnovnih šol za deklice. Večina vladnih uslužbenk je izgubila delo ali pa so tako slabo plačane, da raje ostanejo doma.