Ob omembi hrvaškega Zagorja gurmani pohvalijo lokalne jedi, med katerimi so najbolj znani štruklji, ljubitelji zgodovine pa bodo z veseljem poudarili, da so bili v Zagorju rojeni številni hrvaški velikani, umetniki in uporniki, kot je sam Matija Gubec, ter da je pred sto tisoč leti krapinski pračlovek tam našel svoj dom. Lahko bi rekli, da je bilo Zagorje priljubljen cilj že v kameni dobi.
Po poteh Matije Gubca
Letošnje leto bodo v Zagorju veliko pozornosti namenili uporniku Matiji Gubcu. Na pobočju hriba poleg gradu Oršić v Gornji Stubici, ki gleda na dolino Stubice, stoji 6,5 metra visoka figura Matije Gubca, za njo pa se dvigata dve simetrični krili – vsaka dolga 20 metrov in visoka 7,5 metra –, zapolnjeni z bronastimi reliefi, ki prikazujejo več kot tristo podob. Na eni strani so prizori bitke pri Stubici, možje, konji, spopad plemiške vojske in upornih kmetov, na drugi pa panorama takratnega življenja. V spodnjem delu desnega krila je upodobljen Petrica Kerempuh v naravni velikosti s tamburico v rokah. Avtor spomenika je Antun Augustinčić, dokončan pa je bil ob 400. obletnici kmečkega upora in na dan odprtja Muzeja kmečkih uporov (v omenjenem gradu) leta 1973. Gubčev kip je za javnost odkril sam Josip Broz - Tito, in če ga boste natančneje pogledali, boste v njem opazili obrazne poteze samega maršala.
Raziskovanje Gornjih Stubic lahko nadaljujete do Gubčeve lipe, ki stoji ob cerkvi svetega Jurija. Drevo je staro več kot 400 let in je torej edina živa priča kmečkega upora leta 1573, saj je po ljudskem izročilu prav pod njim Matija Gubec zbiral svoje somišljenike in jih od tam vodil v boj za pravico. Lipa je danes visoka devet metrov, obseg njenega debla pa je 4,7 metra. Ob lipi pozornost pritegne majhna klet Pod lipo, kamor je vsekakor vredno zaviti na odlične zagorske štruklje, prav tako pa vas ne bodo razočarale preostale lokalne jedi. Da o vinski kapljici ali žganici ne izgubljamo besed. Da bo beseda z domačini stekla na sproščen, hudomušen način, pa vam pove že opozorilo na pasji uti, da gostišče namesto psa čuva hud gosak.
Kolesarska pot Stubiška dediščina
Stubiško območje lahko odkrivate tudi na 16,5 kilometra dolgi kolesarski poti Stubiška dediščina. Pot je primerna za družine, je enostavna, brez dolgih vzponov. Najlažje bo, če se po njej podate pred Termami Jezerčica, ki so obvezno družinsko postajališče na stubiškem območju, in nadaljujete proti jugu. Kot so zapisali v Turistični skupnosti območij Donja Stubica in Gornja Stubica, je treba biti pozoren na nivojski prehod (Andrejev križ) in na križišču s Topliško cesto, kjer zavijete levo. Del poti vodi po glavni prometnici, ki pa ni gosta s prometom. Na poti – natančna navodila lahko najdete tudi na spletni strani zagorjebike.com – boste odkrivali zanimive kotičke Zagorja. Od Majsecovega mlina do gozdne in označene poti Poučne steze Dubrava, kjer se na urejenem izviru lahko okrepčate in z najmlajšimi člani tudi preberete izobraževalne table. Sledijo najzahtevnejši vzpon poti na vrh klanca do gradu Oršić, krajši spust in ponovno manjši vzpon do Gubčeve lipe. Pot nato pelje do Spominskega parka Rudolfa Perešina in naprej vse do dvorca Golubovec. Makadamska pot vas vodi naprej do ribnika Golubovec, ki ribičem zagotavlja mirno oazo vse od leta 1979. Po počitku v tišini ribnika in gozda se vrnite do začetka poti in Term Jezerčica. Kot že omenjeno, je pot primerna za družine in kolesarje s slabšo telesno pripravljenostjo. Pazite na promet in uživajte v bogastvu stubiške dediščine.
