Slovensko mikropivovarstvo nedvomno prihaja iz obdobja adolescence in mladostniške vznesenosti v realno življenje, ki je podvrženo zakonom trga in gospodarske dejavnosti. Trgi so od leta 2020 pošteno pokazali zobe, tako prodajni kot nabavni, in na sceni ostajajo samo tisti najbolj odporni, ostali pa pač ugašajo proizvodnjo piva. Večmesečna zaprtja gostinskih lokalov med pandemijo v letih 2020 in 2021, ki predstavljajo glavni prodajni kanal za obrtniško pivo, so žal terjala svoj davek. Od 163 milijonov litrov piva, ki se popije letno v Sloveniji, ga je samo dobre 3 milijone litrov zvarjenega v mikropivovarnah, kar prestavlja približno 2 odstotka skupne količine. V ZDA, ki so novodobna zibelka kraft piva, volumenski tržni delež tega piva presega 13 odstotkov, vrednostno pa celo presega 22 odstotkov. Evropski mikropivovarji so računali, da bo volumenski delež kraft piva v EU relativno hitro dosegel pet odstotkov, vendar se to marsikje še ni zgodilo, tudi v Slovenji ne, zato je trg za kraft piva v Sloveniji trenutno manjši, kot smo pričakovali in kot bi si želeli.
Ne glede na poplavo mikropivovarn pa je največji odstotek pivcev piva še vedno takšnih, ki jih ne zanima nič drugega kot union in laško. Tudi večina lokalov po Sloveniji še zelo sledi temu trendu. Včasih se zdi, kot da se v zadnjih desetih letih na področju trga piv ob vseh domačih pivovarnah in nešteto uvoženih pivih ni spremenilo nič.To je lahko en pogled na celotno zadevo, vendar obstajajo še drugi. Od leta 2016, ko je država znižala trošarino za proizvodnjo v mikropivovarnah, pa do danes se je količina proizvedenega kraft piva povečala za vsaj tristo odstotkov, kvalitativno gledano pa ima slovenski ljubitelj piva danes na razpolago skoraj neverjetno izbiro različnih pivskih stilov številnih domačih blagovnih znamk, tako da ocenjujem, da je mikropivovarska krajina v Sloveniji na zelo zavidljivem nivoju. Podobno je tudi mnenje kompetentnih tujcev. Večina tujih pivoljubcev pa tudi običajnih turistov je presenečenih nad izbiro in kvaliteto slovenskega kraft piva. Morda je za povečanje prodanih količin našega obrtniškega piva treba prepričati samo več domačih kupcev.
Na začetku se je proizvodnja kraft piv popolnoma odmaknila od tradicije lagerjev, danes praktično ni kraft pivovarne, ki ne proizvaja lagerja, po drugi strani pa tudi Heineken proizvaja piva, ki so nekoč spadala med nekonvencionalna. Tudi v Združenju slovenskih pivovarn (ZSP) ste se znašli skupaj najbolj znani slovenski kraftarji kot tudi Heineken, kar je nenavadno, vsaj glede na to, da je kraft v osnovi pomenil odmik od konvencionalne pivovarske scene.Stil piva, ki ga proizvajaš, sam po sebi še ne definira konvencionalnosti ali nekonvencionalnosti pivovarne. Bistvena razlika je, da industrijske pivovarne uporabljajo drugačne tehnološke postopke od obrtniških, pa tudi njihov tržni pristop je drugačen, ker več svojih proizvodov prodajo v trgovinah kot pa v gostinskih lokalih. Obrtniške pivovarne proizvajajo večinoma nepasterizirano pivo, in to v proizvodnem procesu z obilico ročnega dela, z bolj osebnim tržnim pristopom in posledično precej višjimi stroški ter z večjim deležem prodaje v gostinskih lokalih kot trgovinah. ZPS pa je v osnovi interesno združenje pivovarn, ne glede na vse razlike, vključno z zgoraj opisanimi. Vsi skupaj ugotavljamo, da je skupnih interesov, ki nas povezujejo, več, kot pa je vsebin, ki bi nas lahko ločevale, in da je dobro in smiselno, da sedimo za isto mizo in da se odkrito pogovarjamo tudi o stvareh, glede katerih imamo različne poglede in različne interese. Res pa je, da je tako sodelovanje v drugih državah dokaj neobičajno, a zaenkrat moram poudariti, da imamo s tem samo dobre izkušnje.
Bo v tem smislu prišlo tudi do sodelovanja na področju distribucije in promocije slovenskih kraft pivovarn?Ne, ZSP ni namenjeno skupni distribuciji piva, smo pa skupaj pripravili projekt BeerPass, ki smo ga predstavili ravno na mednarodni dan piva in združuje petnajst pivovarjev z vseh koncev Slovenije, Clef, Crazy Duck, Green Gold, Lobik, Loo-Blah-Nah, Maister, Pivovarna Maribor, Reservoir Dogs, Reset, Tektonik, Time, Union, Vizir, Zajc ter Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Gre za neke vrste vodič, ki ljubitelje piva vodi do pivovarn širom Slovenije in jim omogoča, da se z degustacijo manjših vzorcev piva spoznajo s pivi različnih stilov. Poleg tega jih na tej poti spodbujamo k obisku glavnih zgodovinskih in naravnih znamenitosti krajev, v katerih se nahajajo pivovarne, in tistih na poti do njih.
Po kakšnem ključu pa ste izbirali pivovarje, ki sodelujejo v projektu BeerPass?Ta projekt smo izpeljali v okviru ZSP, zato lahko v njem sodelujejo le člani združenja. Vsak član je sam presodil, ali ima primeren prostor za izvedbo degustacij, določeno vlogo pri odločitvi o sodelovanju pa je verjetno odigrala tudi turistična ponudba v okolici pivovarn. Gre za lokacije, kamor brez sramu lahko povabiš katerega koli ljubitelja piva, ne gleda na to, ali je iz Slovenije ali iz tujine, ob tem pa ne gre samo za pivsko degustacijo, ampak tudi za izkušnjo doživetja in spoznavanja naših turističnih znamenitosti. Če si denimo nastanjen v Novi Gorici, se lahko iz naše pivovarne odpraviš v vas Reka v dolini reke Idrijce, kjer je pivovarna Zajc, tam čez pa je arheološki park Divje Babe, kjer je bila najdena neandertalčeva piščal, in se nato recimo čez Idrijo in Ajdovščino vrneš nazaj v Novo Gorico. Kdor se je odločil, da bo šel z Bleda v Piran, se lahko ustavi v Ljubljani in gre na degustacijo v pivovarno Tektonik, Loo-Blah-Nah ali v Union. BeerPass ima tudi svojo spletno stran, ker je popis vseh sodelujočih pivovarn, prav tako zemljevid Slovenije z vsemi našimi lokacijami in vsak si lahko sestavi svoj individualni načrt, kaj in kje bi rad pokusil iz sveta piv in katero turistično znamenitost bi ob tem obiskal.
Vsak pa dobi tudi neke vrste potni list in zbira žige kot nekoč pri prehodih meje.V potnem listu BeerPass so vsi kontaktni podatki, vsaka pivovarna se v njem predstavlja s štirimi različnimi pivi, notri pa je še zemljevid Slovenije z lokacijami naših pivovarn in glavnimi turističnimi točkami naše države. Gre za pivsko pot, ki si jo skreiraš sam, in na tej poti zbiraš žige pivovarn, v katerih si opravil degustacijo piva, nekako tako kot v planinski knjižici. Imamo pa seveda tudi svojo spletno stran, ki deluje tudi na mobilnih telefonih, ter seveda tudi nagrade za najbolj aktivne. Vsi imetniki knjižice BeerPass bodo pri vsaki degustaciji dobili pet vzorcev piva za ceno štirih, tisti z osvojenimi vsaj tremi žigi bodo imeli popuste pri nakupu piva za domov, na mednarodni dan piva pa bodo imeli 15-odstotni popust na vsa točena piva. Vsak, ki bo zbral vsaj pet žigov, se lahko poteguje za nagrado 100 litrov piva, tisti, ki bodo zbrali vseh 15 žigov, pa lahko na žrebanju dobijo kar 300 litrov piva.
