Po navedbah Hamasa so bile rakete usmerjene na območja južno od izraelskega obalnega mesta Haifa na severozahodu države. Šlo naj bi za mesti Naharia in Haifa. Kot je skupina pojasnila v izjavi, je rakete izstrelila v odziv na »poboje in agresijo« Izraela proti Palestincem na območju Gaze.
Izraelska vojska je medtem sporočila, da je iz Libanona danes nad severni Izrael poletelo okoli 30 izstrelkov. V odziv je vojska obstreljevala lokacije, iz katerih so bili ti izstreljeni.
Od začetka najnovejšega oboroženega konflikta med Izraelom in Hamasom redno prihaja tudi do obstreljevanja na meji med Libanonom in Izraelom. Na libanonski strani je bilo doslej ubitih najmanj 66 ljudi - večinoma borcev tamkajšnjega proiranskega šiitskega gibanja Hezbolah, s katerim si je izraelska vojska večkrat izmenjevala ogenj, pa tudi civilistov. Izrael medtem poroča o devetih smrtnih žrtvah.
Guterres: Prekinitev ognja v Gazi z vsako uro bolj nujna
Zaradi katastrofe, ki jo je povzročila vojna med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas, je humanitarna prekinitev ognja z vsako uro bolj nujna, je danes opozoril generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres in izpostavil, da je območje Gaze postalo »pokopališče otrok«.
»Strani v konfliktu in mednarodna skupnost imajo takojšnjo in temeljno odgovornost - končati morajo to nečloveško kolektivno trpljenje in izredno povečati humanitarno pomoč Gazi,« je dejal novinarjem na sedežu Združenih narodov v New Yorku.
Izpostavil je, da je »nočna mora v Gazi več kot humanitarna kriza, je kriza človečnosti«. Znova je tudi obsodil »grozljiva teroristična dejanja« Hamasa 7. oktobra, ko je v napadih na domove in glasbeni festival v Izraelu ubil 1400 ljudi, večinoma civiliste, za talce pa jih je zajel okoli 240.
»Gaza postaja pokopališče za otroke,« je opozoril. Po današnjih podatkih ministrstva za zdravje na območju Gaze, ki ga nadzira Hamas, je bilo v izraelskih povračilnih napadih na palestinsko enklavo od 7. oktobra ubitih 10.022 Palestincev, večinoma civilistov, med njimi več kot 4000 otrok.
Opozoril je tudi, da je bilo v štirih tednih konflikta ubitih več novinarjev kot v kateremkoli drugem konfliktu v zadnjih treh desetletjih. Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) je sicer danes sporočil, da je bilo doslej ubitih najmanj 36 novinarjev in medijskih delavcev, med katerimi je bilo 31 Palestincev, štirje Izraelci in Libanonec.
Guterres je še poudaril, da je bilo v vojni med Izraelom in Hamasom ubitih več humanitarnih delavcev ZN kot v katerem koli primerljivem obdobju v zgodovini Združenih narodov. Poklonil se je 89 ubitim članom agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA).
Opozoril je, da 400 tovornjakov, kolikor jih je s humanitarno pomočjo prišlo v Gazo v dveh tednih, ni nič v primerjavi s 500 tovornjaki, ki so pred vojno v enklavo prihajali vsak dan. »Dotok pomoči ni nič v primerjavi z oceanom potreb,« je poudaril in obžaloval, da med pomočjo ni goriva.
»Brez goriva bodo umrli novorojenčki v inkubatorjih in bolniki na aparatih za umetno dihanje. Vode ni mogoče črpati ali očistiti. Odplake bi lahko kmalu preplavile ulice in razširile bolezni,« je še opozoril generalni sekretar in spomnil, da so Združeni narodi ravno objavili poziv za donacije v višini 1,2 milijarde ameriških dolarjev za pomoč 2,7 milijona prebivalcem na območju Gaze in Zahodnem bregu.
Število smrtnih žrtev v Gazi preseglo 10.000, štiriurni rok za evakuacijo civilistov na jug
Število smrtnih žrtev izraelskega obstreljevanja Gaze je preseglo 10.000, je danes sporočilo ministrstvo za zdravje v enklavi in dodalo, da so med mrtvimi večinoma civilisti. Izraelska vojska je danes sporočila, da bo prebivalcem na severu Gaze ponovno omogočila evakuacijo na jug enklave in bo v ta namen za štiri ure odprla eno od tamkajšnjih cest. Spopadi na območju Gaze se medtem nadaljujejo, ponoči pa naj bi bilo v izraelskih napadih ubitih približno 200 ljudi, je sporočil direktor bolnišnice Al Šifa v Gazi.
Tiskovni predstavnik izraelskih sil je na omrežju X objavil zemljevid, ki prikazuje cesto, po kateri se bodo Palestinci lahko umaknili na jug Gaze. Civiliste je ponovno pozval, naj se zaradi lastne varnosti čim prej evakuirajo na jug, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Izraelske sile medtem danes nadaljujejo s silovitim obstreljevanjem območja Gaze, v nedeljo pa naj bi zadele približno 450 ciljev na območju Gaze, za katere trdijo, da so bili povezani s skrajnim palestinskim gibanjem Hamas. Po obnovitvi komunikacij je danes direktor bolnišnice Al Šifa povedal, da je bilo ponoči v napadih ubitih približno 200 ljudi. Ob tem je opozoril, da je bolnišnica preobremenjena s številom trupel in poškodovanih, poroča britanski BBC.
Izraelske sile so v nedeljo popolnoma obkolile mesto Gaza in prodrle do morja, s čimer so enklavo razdelile na dva dela. Izrael je v preteklih tednih civiliste večkrat pozval k evakuaciji na jug območja, a je po navedbah ZDA na severnem delu ostalo še vsaj 350.000 ljudi. Po navedbah Združenih narodov je sicer v enklavi, enemu najgosteje naseljenih območjih na svetu, notranje razseljenih 1,4 milijona ljudi.
Od začetka izraelskega obstreljevanja Gaze in kopenske ofenzive je v enklavi umrlo že 10.022 ljudi, je danes sporočil tiskovni predstavnik zdravstvenega ministrstva v Gazi Ašraf al Kidreh in dodal, da je ranjenih več kot 25.000 ljudi. Večino žrtev naj bi predstavljali civilisti, vključno z več kot 4000 otroki. Omenjeno število mrtvih je daleč največje število smrtnih žrtev med Palestinci v času vojne v zgodovini izraelsko-palestinskega konflikta, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Izrael kljub pozivom k humanitarni prekinitvi ognja krepi napade na Gazo
»Napadamo cilje Hamasa in v skladu z našim načrtom si sistematično prizadevamo, da bi mu odvzeli vojaške zmogljivosti,« je sporočil tiskovni predstavnik izraelske vojske in dodal, da so prizadevanja osredotočena predvsem na podzemno infrastrukturo skrajnega palestinskega gibanja Hamas.
Zaradi vse večjega števila žrtev v konfliktu so vodje vseh glavnih agencij ZN izdale skupno izjavo, v kateri so izrazile ogorčenje nad številom civilnih žrtev v Gazi in pozvali k takojšnji humanitarni prekinitvi ognja. »Svet že skoraj mesec dni spremlja dogajanje ter je pretresen in zgrožen nad naraščajočim številom izgubljenih življenj. Potrebujemo takojšnjo humanitarno prekinitev ognja. Minilo je že 30 dni. Dovolj je. To se mora končati,« so v skupni izjavi med drugim zapisali vodje Unicefa, Svetovnega programa za hrano (WFP) in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
Državni sekretar ZDA Antony Blinken bo danes v okviru svoje bližnjevzhodne turneje, osredotočene na dobavo humanitarne pomoči Palestincem, obiskal tudi Turčijo. To bo prvi obisk Blinkna v Turčiji od začetka vojne med Izraelom in Hamasom, a se osebno s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom zelo verjetno ne bo srečal. Erdogan je sicer že večkrat kritiziral ZDA zaradi podpore izraelski operaciji v Gazi, v soboto pa je tudi prekinil stike z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.
Turčija ob obisku Blinkna pozvala k prekinitvi ognja v Gazi
Turški zunanji minister Hakan Fidan je po navedbah turškega diplomatskega vira v pogovoru z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom v Ankari danes izpostavil nujnost takojšnje in popolne prekinitve ognja na območju Gaze. Blinken pričakuje pomembno povečanje humanitarne pomoči Gazi v prihodnjih dneh.
Fidan je v pogovoru izpostavil, da bi bilo treba Izraelu preprečiti napade na civiliste v Gazi, kot tudi njihovo razseljevanje. Kot nesprejemljivo je obsodil bombardiranje civilnih ciljev in uničevanje infrastrukture na območju Gaze, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah turškega diplomatskega vira sta se Fidan in Blinken strinjala, da »je treba preprečiti napade na civiliste v Gazi in da jim je treba poslati humanitarno pomoč, konflikt med Izraelom in Palestino pa rešiti z dvema državama«, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Blinken je po pogovoru novinarjem dejal, da se ZDA zavedajo globoke zaskrbljenosti Turčije zaradi »strašnega davka v Gazi« in da si močno prizadevajo za izredno povečanje humanitarne pomoči prebivalcem te palestinske enklave. Pred odhodom z letalom na Japonsko je še ocenil, da se bo v prihodnjih dneh pomoč Gazi pomembno povečala. Med njunim pogovorom se je pred poslopjem turškega zunanjega ministrstva zbralo več sto propalestinskih protestnikov, ki so med drugim obtoževali ZDA, da so soodgovorne za smrti palestinskih civilistov v Gazi.
Blinken se je v Turčiji mudil po bližnjevzhodni turneji, med katero se je o zadnjem oboroženem konfliktu med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas od petka pogovarjal v Izraelu, z več kolegi iz arabskih držav v Jordaniji ter nenapovedano tudi s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom na Zahodnem bregu, pa tudi v Cipru in Iraku.
K prekinitvi ognja v vojni, ki je med Palestinci na območju Gaze zahtevala že več kot 10.000 življenj, v Izraelu pa 1400, so Blinkna med turnejo pozvali tudi ministri arabskih držav in Abas. Blinken je potrdil podporo ZDA »humanitarnim premorom,« zavrnil pa prekinitev ognja. ZDA namreč menijo, da bi ta omogočila Hamasu, da se ponovno okrepi in ponovi, kar je storil 7. oktobra, ko je ubil 1400 ljudi, okoli 240 pa jih je zajel za talce.
Čeprav je bil to prvi obisk Blinkna v Turčiji od začetka omenjenega konflikta se s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom ni srečal, ker ga ni bilo v Ankari. Erdogan je sicer že večkrat kritiziral ZDA zaradi podpore izraelski operaciji v Gazi, v soboto pa je tudi prekinil stike z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.
Vojna med Izraelom in Hamasom bi lahko močno vplivala na odnose med ZDA in Turčijo, ki je članica Nata in zelo dejavna na Bližnjem vzhodu. Vendar je Blinken danes dejal, da bo Turčija spoštovala svojo »zavezo« in dala zeleno luč za članstvo Švedske v Natu, o čemer mora še glasovati turški parlament.
Ponovno odprt prehod Rafa
Hamasova vlada je sporočila, da je bil mejni prehod Rafa danes ponovno odprt za evakuacijo tujcev, dvojnih državljanov in ranjencev z območja. Iz enklave je danes v Egipt prispelo že šest reševalnih vozil z ranjenci, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdili obmejni organi. Kasneje naj bi sledili tudi odhodi tujcev.
Prehod je bil za odhode ranjencev in tujcev zaprt od sobote. V nedeljo so ga odprli le za prihod 30 tovornjakov s humanitarno pomočjo. Rafa je sicer trenutno edina vstopna točka za vstop pomoči v Gazo, obenem pa tudi edina točka, prek katere lahko območje zapustijo prebivalci in tuji državljani.
Jordanske letalske sile odvrgle medicinsko pomoč nad Gazo
Jordanske letalske sile so v oblegani Gazi odvrgle medicinsko pomoč za tamkajšnjo jordansko terensko bolnišnico, je danes sporočil jordanski kralj Abdulah II. Šlo naj bi za prvo dostavo humanitarne pomoči tej oblegani palestinski enklavi po zraku, saj je pomoč doslej prispela le preko mejnega prehoda Rafa.
»Naše letalske sile so opolnoči iz zraka odvrgle nujno medicinsko pomoč jordanski terenski bolnišnici v Gazi. To je naša dolžnost, da pomagamo našim bratom in sestram, ranjenim v vojni v Gazi,« je jordanski kralj zapisal na omrežju X.
Vir iz jordanskih oboroženih sil je nato pojasnil, da so pomoč v Gazo spustili s padali. Dodal je, da so operacijo izvedli zaradi pomanjkanja zalog v bolnišnici, kar pa je po njegovem mnenju posledica zamud pri dostavi pomoči prek mejnega prehoda Rafa, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Dobavo pomoči je potrdil tudi Izrael. »Čez noč je jordansko letalo v koordinaciji z izraelsko vojsko v jordansko bolnišnico na območju Gaze odvrglo medicinsko opremo in hrano. Zdravstveno osebje bo opremo uporabilo za bolnike,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila izraelska vojska.
V vzhodno Sredozemlje prispela ameriška jedrska podmornica
V vzhodno Sredozemlje, v bližino Izraela, je prispela ameriška jedrska podmornica razreda Ohio, je v nedeljo na družbenem omrežju X sporočila ameriška vojska. Ob tem je objavila fotografijo, ki prikazuje podmornico v Sueškem prekopu. Zaenkrat ni jasno, za katero od štirih podmornic omenjenega razreda gre.
Vojska namreč ni navedla podrobnosti o destinaciji, imenu ali oborožitvi 170-metrske podmornice z jedrskimi zmogljivostmi. To ZDA uporabljajo že od hladne vojne, predvsem kot sredstvo za odvračanje, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po navedbah televizije CNN naj bi šlo za odvračilno sporočilo Iranu in njegovim zaveznikom v regiji. Napovedi prisotnosti jedrske podmornice na določenem območju so sicer v ameriški vojski redke, saj te običajno delujejo v popolni tajnosti.
Ameriška mornarica razpolaga s štirimi podmornicami razreda Ohio. Te so bile nekdaj opremljene z balističnimi izstrelki, nato pa so jih prilagodili za uporabo konvencionalnega orožja. Vsaka podmornica lahko nosi 154 vodenih raket tomahavk, kar je bistveno več kot druga plovila mornarice.
Po napadu palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra ter začetku izraelskih povračilnih napadov in kopenske ofenzive na območje Gaze so ZDA v vzhodno Sredozemlje že poslale vojaške ladje, vključno z dvema letalonosilkama. Na območje naj bi Washington napotil tudi enoto marincev.
Raisi: ZDA spodbujajo Izrael k ubijanju Palestincev v Gazi
Iranski predsednik Ebrahim Raisi je danes obtožil ZDA, da spodbujajo Izrael k "ubijanju in izvajanju krutih dejanj" proti Palestincem na območju Gaze. Po srečanju z iraškim premierjem Mohamedom Šijo al Sudanijem v Teheranu je ponovno pozval k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi.
Kot je Raisi poudaril na novinarski konferenci s Sudanijem, se mora bombardiranje Gaze čim prej ustaviti, treba je nemudoma razglasiti premirje in zagotoviti pomoč ljudem, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Ti grozljivi zločini proti človeštvu so genocid, ki ga izvaja sionistični režim s podporo ZDA in nekaterih evropskih držav,« je dejal Raisi. »Ameriška pomoč sionistični režim spodbuja k ubijanju in krutim dejanjem proti palestinskemu ljudstvu. Navedbe Američanov, da želijo pomagati Gazi, so lažna obljuba, ki ni v skladu z njihovimi dejanji,« je dodal.
Srečanje med Raisijem in Sudanijem, ki ni bilo vnaprej napovedano, prihaja dan po prav tako nepričakovanem obisku ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna v nedeljo v Bagdadu. Blinken je na srečanju s Sudanijem poudaril, da so napadi ali grožnje milic, povezanih z Iranom, popolnoma nesprejemljivi, je poročala AFP.
Od začetka vojne med Izraelom in Hamasom, ki jo je 7. oktobra sprožil Hamasov napad na Izrael, so bili napadi z raketami in brezpilotnimi letali usmerjeni tudi na ameriških baze v Iraku. Washington obtožuje Iran, da je posredno vpleten v te napade, katerih tarča so bile tudi ameriške enote v sosednji Siriji.
Nemčija po incidentu na Zahodnem bregu Izrael pozvala k spoštovanju medijske svobode
Nemčija pa je danes Izrael pozvala k spoštovanju medijske svobode, potem ko je izraelska vojska na Zahodnem bregu začasno pridržala več novinarjev nemške javne radiotelevizije ARD, ki so poročali o napadih tamkajšnjih judovskih naseljencev na Palestince. »V tako napetih razmerah, v kakršnih se trenutno nahajamo, je medijska svoboda seveda izjemno dragocena dobrina,« je v Berlinu sporočila tiskovna predstavnica nemškega zunanjega ministrstva in izrazila zahtevo, da se predstavnikom medijev na terenu omogoči opravljanje dela.
Do poziva je prišlo v luči incidenta na Zahodnem bregu, ko naj bi izraelski vojaki začasno pridržali in grozili več novinarjem ARD, ki so poročali o nasilju skrajnih judovskih naseljencev nad Palestinci. Po navedbah ARD, ki je o dogodku poročala v nedeljo, so se vojaki obnašali zelo agresivno in v vozilo novinarjev večkrat uperili orožje. Incident naj bi se razrešil po več kot eni uri. Danes se je sicer izraelska vojska po navedbah dpa opravičila »za vse povzročene nevšečnosti«.
Prejšnji teden je organizacija Novinarji brez meja (RSF) na Mednarodno kazensko sodišče (ICC) zaradi vojnih zločinov, storjenih nad novinarji v Palestini in Izraelu, vložila pritožbo. Po mnenju RSF namreč obseg in resnost mednarodnih zločinov proti novinarjem, zlasti v Gazi, zahteva prednostno preiskavo tožilca ICC.
Po podatkih RSF je bilo sicer od začetka vojne med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas ubitih 34 novinarjev, od katerih jih je bilo najmanj 12 ubitih med opravljanjem dela, in sicer deset v Gazi, eden v Izraelu in eden v Libanonu.
