Ena najpriljubljenejših turističnih točk v Barceloni, Sagrada Familia, po naše bazilika Svete družine, še lep čas ne bo končana. Pravzaprav se sploh ne ve, kdaj bi to lahko bilo. Epidemija koronavirusa je namreč omejila tako gradnjo kot financiranje tega arhitekturnega bisera, ki ga gradijo že vse od leta 1882, torej skoraj 140 let, pa četudi so gradbeno dovoljenje za ta obsežen projekt dobili šele lani. Gradbena dela so z danes na jutri ustavili marca, ko je vlada odredila izolacijo za vso državo, da bi s tem ukrotila ali vsaj upočasnila širjenje virusa. »Učinki pandemije so nas prisilili, da znova premislimo o načrtovani časovnici, kar vpliva na končni datum, načrtovan za leto 2026. Do takrat bo baziliko nemogoče zgraditi,« je pojasnil vodja gradbenega odbora Esteve Camps. Dokončanje katedrale do tega leta bi sovpadlo s stoletnico smrti enega največjih arhitektov, modernističnega katalonskega arhitekta Antonija Gaudija, ki je zasnoval načrte za zgradbo. Novega datuma končanja trenutno ne morejo predlagati. Dela se bodo ponovno začela v prihajajočih tednih, zaradi pomanjkanja sredstev pa bodo potekala počasneje. Stroške gradnje namreč krijejo z donacijami vernikov ter deležem prodaje vstopnic turistom, zaradi krize pa so bile te vsote letos mizerne.
Najvišja verska stavba v Evropi
Arhitekturna mojstrovina je ena najbolj prepoznavnih stavb ne samo v Španiji, temveč na svetu. Ko bo ornamentirana katedrala končana, jo bo krasilo 18 stolpov, najvišji zvonik bo segal 172 metrov v nebo, s čimer bo najvišja verska stavba v Evropi. Gradbena ekipa ima trenutno denar le za dokončanje ogromnega stolpa, posvečenega devici Mariji. Moderna tehnologija in stroji so pripomogli, da so stavbe danes – če ni večjih pretresov – končane v kakšnih petih letih, nekoč je bilo drugače, a vendarle za večino niso porabili poldrugega stoletja. Samo za primerjavo – rimski Kolosej so postavili v desetih letih, glavni tempelj atenske akropole Pártenon v sedemnajstih, Keopsovo piramido v Gizi v dveh desetletjih, za stolnico svetega Petra v angleškem Yorku pa so med 13. in 15. stoletjem denimo potrebovali 252 let. Rast edinstvene zgradbe, kakršno si je zamislil genialni Gaudi, spremlja že pet generacij prebivalcev Barcelone.
Legendarni arhitekt je vajeti projekta prevzel leta 1883, z rosnimi 31 leti, a se je takrat ukvarjal še z drugimi projekti. Vse od leta 1914 pa do smrti pod tramvajem ducat let pozneje je svojo dušo, telo in čas posvetil samo tej cerkvi. Bogu je služil skozi arhitekturo. Ob njegovi smrti je bila dokončana šele njena četrtina, a je arhitekt zaradi njene veličine prav dobro vedel, da konca gradnje ne bo doživel. Ker je bil priznan in priljubljen že za časa svojega življenja, so se na dan njegovega pogreba po ulicah Barcelone vile dolge kolone žalujočih, ki so se mu želeli pokloniti na zadnji poti. Pokopali so ga v enem od templjev v »njegovi« baziliki.
Na seznamu kulturne dediščine
Gaudi je bil opazovalec narave, človek vere, arhitekt z edinstvenim slogom in zanimivo metodologijo. Zgodovinarji opisujejo, da si je delavnico običajno postavil sredi gradbišča, kjer je oblike in različne strukture najprej preizkušal na maketah, nato pa jih uvedel v svoje načrte za konstrukcijo stavbe. Arhitekti se še danes držijo njegove tehnike, le da jim pri tem delo močno olajša moderna tehnologijo. Leta 1936 je gradnjo bazilike prekinila španska državljanska vojna, v kateri so dele nedokončane cerkve porušili, zažgali Gaudijeve načrte in uničili njegove makete. Po fotografijah in najdenih dvojnikih načrtov so jih čez nekaj let rekonstruirali, gradnja pa se je lahko nadaljevala. Bazilika je na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine, poleg nje pa še pet stvaritev katalonskega arhitekta – park Güell, palača Güell, Casa (hiša) Milo, Casa Vicens, Casa Batlló – in grobnica v cerkvi Colonia Güell.
