Dobri dve leti in pol po strmoglavljenju mjanmarske prodemokratske vlade pod vodstvom Aung San Suu Kyi mjanmarska vojaška hunta generala Mina Aunga Hlainga doživlja največji izziv v njeni vladavini. Potem ko so zaprli večino opozicije in zatrli kritične glasove, zoperstavljanje njihovi vladavini ne prihaja več s protestnih shodov po mjanmarskih mestih, temveč v obliki oboroženega upora različnih uporniških in etničnih skupin, ki so proti vojaški vladavini združile moči. Zadnjih 14 dni namreč na severu države v obmejnih območjih s Kitajsko potekajo siloviti boji, ki so vladne sile prisilili v umik. Do bojev z vladnimi silami prihaja tudi na obmejnem območju s Tajsko.

Prav iz Pekinga in Bangkoka sedaj s precejšnjo zaskrbljenostjo zrejo proti Mjanmaru, ki v zadnjih dveh letih ni storil korakov nazaj k povrnitvi demokracije v državi, niti se ni premaknil glede uresničevanja pet točk obsegajočega mirovnega načrta združenja azijskih držav Asean, o katerem se je devet azijskih držav dogovorilo z voditeljem hunte.

Presekali glavno prometnico

Precej koordinirani napadi treh uporniških skupin v severni provinci Shan so mjanmarske oblasti zelo presenetili. Priprave na ofenzivo so po zagotovilih nekaterih uporniških predstavnikov trajale kar leto dni. V zadnjih 14 dneh je upornikom uspelo osvojiti okoli 150 vojaških postojank v regiji, zavzeli so dele najpomembnejše prometnice proti Mandalayju ter z dveh mejnih prehodov pregnali vojake in predstavnike oblasti. Nadzor so uspeli prevzeti tudi nad drugim največjim mejnim prehodom s Kitajsko, v kraju Chinshwehaw. Skupaj sedaj nadzorujejo že sedem do deset krajev in območje z okoli 8000 kvadratnimi kilometri površine.

Zaradi prekinjene glavne prometnice s Kitajsko (ki naj bi omogočala okoli dve petini trgovine med državama) je v precejšnji meri zastal trgovski promet med državama, vojska pa ima zaradi izgubljenega nadzora na glavni prometnici tudi težave s tem, kako v regijo na severu pošiljati okrepitve, zato se večina protinapadov dogaja s pomočjo letalstva in topništva. Zaradi bojev je moralo na severu države s svojih domov zbežati že 50.000 ljudi.

Boji v Mjanmaru potekajo tudi južneje, v zvezni državi Kachin. Tamkajšnji uporniki iz skupnosti Karenov se že vse od leta 1948, ko je bila ustanovljena Burma, borijo za neodvisnost. Čez konec tedna naj bi jim uspelo sestreliti lovca mjanmarske vojske, a je ta strmoglavljenje letala pripisala tehnični napaki.

Peking nezadovoljen z generali

Napadi uporniških skupin na severu države so tako obsežni, da se ob ostalih konfliktih v državi, s katerimi se sooča hunta, resnosti situacije sedaj zavedajo tudi v vojaškem vodstvu. Mjanmarska vojska naj bi bila zaradi izgub na bojišču v minulih mesecih, pa tudi zaradi številnih dezertacij, ta čas šibka​. Pri oblastnikih je takšno stanje vzbudilo resno bojazen, da bi lahko uspehi uporniške trojice na severu države pomenili uvod v širšo vstajo v državi. A zaenkrat ni znakov, da bi se dogajalo kaj takega. Vojska še naprej nadzoruje ključna mesta v državi.

Eden izmed pomembnejših generalov in trenutni od hunte nastavljen predsednik države Myint Swe svarilno ocenjuje, da bi se država lahko razklala na dva dela in da je prav zaradi tega treba previdno upravljati konflikt na severu države. Kitajska vse strani poziva k prenehanju bojev na severu države in zagotavlja, da bo poskrbela za varnost svojega ozemlja. Peking je sicer že več mesecev nezadovoljen z generali, saj le-tem ne uspeva zajeziti mjanmarskega organiziranega kriminala, ki s čezmejnimi prevarami napada kitajske državljane, prav tako vojska zaradi potekajočih bojev na severu države ne uspe realizirati za Kitajsko pomembne prometne železniške povezave čez zvezno državo Shan v okviru pobude En pas, ena cesta.