Kolesarske povezave Huda luknja ujma ni preprečila

Kolesarska povezava Huda luknja med Velenjem in Mislinjo je kolesarsko povezala savinjsko-šaleško regijo in Koroško. Ob današnjem uradnem odprtju je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek dejala, da projekt ob lanski ujmi, ki je porušila del trase, ni bil enostaven. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer pa je dejal, da Slovenija sodi med države, ki največ vlagajo v kolesarsko infrastrukturo.

Kolesarsko stezo so včeraj uradno odprli. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Kumer je dejal, da je država v zadnjih desetih letih skupaj z občinami namenila več kot 250 milijonov evrov za razvoj kolesarske infrastrukture. V tem času je Slovenija zgradila več kot 500 kilometrov kolesarskih površin, vzpostavila 700 kilometrov povezav, sofinancirala 20 sistemov izposoje javnih koles, je našteval Kumer. Dodal je, da je Slovenija samo v zadnjih treh letih v kolesarsko infrastrukturo investirala 31 evrov na prebivalca na leto: »To nas uvršča med države, ki v kolesarjenje vlagajo največ, to so Nizozemska, Irska in Nemčija.«

Ena večjih pridobitev je prav povezava Velenje–Mislinja; 9,4 kilometra dolga pot vodi večinoma po trasi opuščene ozkotirne železnice. Začne se v Selu pri Velenju, skozi Hudo luknjo pripelje do Gornjega Doliča, kjer se naveže na že obstoječo kolesarsko pot Štrekna, ki pelje do Slovenj Gradca in vse naprej do Dravograda, kar je skupaj 35 kilometrov kolesarske poti. Ministrica Alenka Bratušek je dejala, da so morali obnoviti tri obstoječe predore, vključno s Hudo luknjo, ki je dolg več kot 420 metrov. Na novo so zgradili predor Legi kamen v dolžini 105 metrov, štiri nadvoze, dva mostova, obnovili dva lesena mostova ter štiri nova počivališča za kolesarje.

Kolesarsko povezavo Huda luknja med Velenjem in Mislinjo je že preizkusilo kar nekaj kolesarjev. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Lani je udarila še ujma, je spomnila Bratuškova: »Na dveh odsekih je reka Paka spodkopala nasip, po katerem poteka kolesarska povezava. Porušil se je del trase. Škoda je nastala tudi na bankinah, ograjah, vodnogospodarskih ureditvah, spodnjem ustroju in posledično vozišču kolesarske poti. Kljub vsemu je projekt uspešno končan in že privablja številne obiskovalce.«

Milijoni

Povezava je stala 18 milijonov evrov, kot je dejala Bratuškova, so sredstva zagotovili z ministrstvom za okolje, podnebje in energijo iz podnebnega sklada, pomemben delež pa je prispeval tudi evropski sklad za regionalni razvoj. Občina Mislinja je za to iz dogovora za razvoj regij namenila 1,5 milijona evrov, Mestna občina Velenje pa 2,7 milijona evrov. Velenjski župan Peter Dermol je dodal, da je bila zahtevna naloga poiskati služnosti, lastnike zemljišč, kjer so ponekod ostali le še dediči v tujini, a jim je uspelo: »Kar nekaj let smo čakali na ta slavnostni trenutek, ko smo odprli kolesarsko povezavo med prijateljskima mestoma, prijateljskima regijama. Veliko stvari nas povezuje, od zdaj tudi ta srčna kolesarska pot.«

Na povezavi so morali obnoviti tri obstoječe predore ter zgraditi enega novega. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Kumer je napovedal, da bodo razvoj mobilnostne infrastrukture financirali tudi v prihodnje. Spomnil je na lanski razpis za mestne občine v višini 77 milijonov evrov, pripravljajo tudi novega v višini 48 milijonov evrov, iz sklada za podnebne spremembe bodo zagotovili še 42 milijonov evrov za gradnjo novih kolesarskih površin ali prenovo obstoječih. Dodal je, da je javni razpis za fizične osebe za nakup e-koles pred objavo, na voljo bo štiri milijone evrov v treh letih, s čimer bodo samo letos subvencionirali nakup več kot 5000 novih električnih koles.