Zastraženi Malmö čaka novega evrovizijskega zmagovalca. Bo to Hrvaška?
Ko smo pred časom v Delu pripravljali prispevek o evrovizijskih oboževalcih, je eden izmed njih vsakoletni dogodek opisal kot »božič v maju«. Utrip, ki ga je v teh dneh zaznati v Malmöju, gostitelju festivala, je prav tak, le da tokratni božič ne prinaša le prazničnega vzdušja. Tokratna že 68. izdaja festivala, ki poteka v senci vojne v Gazi, sproža namreč ostrejše in bolj polarizirajoče reakcije. Razklanost v odnosu do tekmovanja, ki ima sicer na Švedskem nemalo privržencev, je zaznati tudi v multikulturnem Malmöju.
Že bežen sprehod po ulici Friisgatan, prijetnem in za promet zaprtem delu mesta, ki so ga gostitelji prekrstili v evrovizijsko ulico, daje vedeti, da Malmö nima enotnega stališča do festivala. Z balkonov in oken visijo palestinske zastave, na tleh je brati protestne slogane, med restavracijami in bari se mešajo privrženci Eurosonga in meščani, ki izražajo podporo okupirani Gazi. Ene in druge je mogoče prepoznati brez pretiranega truda. Prvi so navadno odeti v domiselne, vse prej kot konvencionalne oprave, drugi okoli vratu nosijo kefijo, naglavno ruto oziroma druge palestinske simbole.
»Mesto je razdeljeno, vendar se mi zdi, da je večina ljudi na strani Palestine. Malmö ima močno zgodovino delavskega razreda in podpore manjšinam in zdi se mi, kot da želimo vsi pokazati solidarnost z Gazo,« je za Delo dejala 30-letna učiteljica Olivia Skoglund. Podobno razmišlja tudi 23-letna Gina. »Kot nekdo, ki že nekaj časa živi v Malmöju, zaznavam predvsem velik generacijski razkorak,« je poudarila. Po njenih opažanjih k bojkotu Evrovizije zaradi sodelovanja Izraela pozivajo predvsem pripadniki generacije Z in milenijci, medtem ko imajo drugi bolj zadržano stališče.
Nad prihodom evrovizijske karavane v tretje največje švedsko mesto, ki ga od danske prestolnice loči le Øresundski most, sta za razliko od mlajših sogovornic navdušeni upokojeni prijateljici, lokalki Christina in Madalene. »Malmö je krasno in odlično mesto za Evrovizijo. Prebivalci smo prijazni. Tukaj sobivamo ljudje z vsega sveta. Poleg tega imamo morje, veliko restavracij in čudovite zgradbe,« je naštevala Christina, ki si bo letošnje tekmovanje ogledala na malem zaslonu. Na vprašanje, ali ju ne moti, da je med 37 nastopajočimi državami tudi izraelska predstavnica Eden Golan, pa je Madalene odgovorila. »Evrovizija je nekaj, kar združuje ljudi iz vse Evrope. Skupaj pojemo in se zabavamo. Seveda je vojna grozljiva stvar, ampak mislim, da ne bi smela vplivati na Evrovizijo.«
Tretja Evrovizija
Kozmopolitsko in zeleno mesto, kjer je polovica prebivalcev mlajših od 35 let, Evrovizijo gosti tretjič. Prvič mu je bila ta vloga zaupanja leta 1992 in drugič 21 let kasneje, potem ko je tako kot lani Evropo prepričala Švedinja berberskih korenin Loreen. Izkupiček organizacije leta 2013 je bil pozitiven. Malmö je obiskalo 48.100 turistov, akreditiranih je bilo 1700 novinarjev. Neposredni izkupiček organizacije najpopularnejšega televizijskega dogodka je znašal 22 milijonov evrov, še nekajkrat višjo korist je imelo mesto na račun promocije, je brati v poročilu švedske turistične organizacije.
Tokrat v Malmöju, kjer živi številčna skupnost z območja bivše Jugoslavije in Bližnjega vzhoda, pričakujejo še več obiskovalcev. Po nekaterih ocenah naj bi v mesto pripotovalo celo okoli 100.000 evrovizijskih navdušencev, ki pa bodo za razliko od zadnje prireditve naleteli na nekoliko manj sproščeno vzdušje in neprimerljivo bolj zaostrene varnostne ukrepe.
Varnostni izziv
»Organizacija letošnje Evrovizije je eden največjih varnostnih izzivov,« je za Delo dejal Magnus Ranstrop s Švedske obrambne univerze v Stockholmu. Država je lani stopnjo teroristične ogroženosti dvignila na »visoko«, četrto stopnjo od petih, kar je predvsem posledica poslabšanja varnostnih razmer po zažigih Korana, ki so sprožili proteste v muslimanskem svetu, pa tudi kampanje dezinformacij, da švedske socialne službe brez pravne podlage odvzemajo otroke muslimanskim staršem. »Govori se, da je Švedska sovražna do islama. Učinek tega smo videli, ko sta bila lani v Bruslju ubita švedska nogometna navijača,« je dejal strokovnjak za protiterorizem.
Prav tako je k zapletenemu varnostnemu kontekstu treba dodati še vojno v Gazi, ki razvnema javnost, in dejstvo, da v Malmöju živi močna palestinska diaspora. V četrtek je v središču mesta svoje nestrinjanje s sodelovanjem Izraela izrazilo več tisoč protestnikov, nove manifestacije so napovedane v soboto pred finalnim večerom.
V središču je zato policijo opaziti na vsakem koraku. Švedskim policistom so na pomoč priskočili tudi kolegi iz Norveške in Danske. Arena Malmö, kjer poteka festival, je blindirana. Delegacije na poti od hotela do prizorišča spremlja varnostni konvoj. V dvorano in na večino drugih dogodkov v mestu ni mogoče vstopiti z nahrbtniki in torbami. Marsikateri domačin naj bi se, kot je slišati, pred varnostno grožnjo v teh dneh umaknil iz mesta.
Kakovostni preskok
Da politika s prisotnostjo judovske države letos Evrovizijo kroji še v večji meri kot v preteklih letih, se strinja tudi član španske komentatorske ekipe Victor Escudero in velik poznavalec Evrovizije, ki je v živo spremljal vse izbore od leta 1996. »Festival se sicer odvija enako kot vedno, toda sodelovanje Izraela in konflikt v Gazi ga postavljata v drugačno luč,« je dejal sogovornik, ki je poudaril, da dogodek po varnostnih merilih ne izstopa le s švedskega vidika. Ukrepi so bili, kot se spominja, poostreni tudi ob drugih priložnostih, denimo leta 1999 v Jeruzalemu, 2017 v Kijevu in dve leti kasneje v Tel Avivu, pa vendar so v Malmöju po besedah Escudera šli še korak dlje.
Ob vsem tem je v drugi plan zdrsnila izvrstna organizacija televizijska šova, za katerega je ponovno poskrbela švedska nacionalna televizija SVT. »Že ko so Evrovizijo organizirali zadnjič leta 2016, je bil primerjavi s prejšnjo izvedbo opazen velik preskok v kakovosti. Enako se je zgodilo tokrat,« je dejal Escudero, ki je prepričan, da je s produkcijskega vidika to najboljša Evrovizija doslej.
Zagreb 2025?
Stavnice so pred nocojšnjim finalom včeraj zmago napovedovale Hrvaški. Njihov predstavnik Baby Lasgana naj bi imel 42 odstotkov možnosti, da bi našim južnim sosedom priboril prvo zmago. Na drugo mesto je po četrtkovem polfinalu skočila Izraelka Eden Golan. K temu je zagotovo pripomogel razrez četrtkovega glasovanja v Italiji, ki ga je med prenosom pomotoma delila tamkajšnja nacionalna televizija RAI. Za Izraelko naj bi glasovalo skoraj 40, za drugouvrščenega Nizozemca pa 7,3 odstotka Italijanov. Slovenska predstavnica Raiven bo v finalu nastopila kot 22. G. Z.
»Naš mali prispevek k mirovnemu gibanju«
V ljubljanskem Klubu Tiffany na Metelkovi evrovizijsko druženje organizirajo, odkar so leta 2002 na tekmovanju Slovenijo zastopale Sestre. A kljub tradiciji s »kultnim statusom« so ga letos odpovedali. »Ne bomo sodelovali v praznovanju evropskih vrednot, ki pogled obračajo stran od človeškega trpljenja. In ne moremo praznovati Evrovizije, ki iz svojih vrst preganja enega agresorja, drugega pa sprejema,« so iz kluba sporočili na svojih družbenih omrežjih. Za Delo so dodali, da nikakor »ne moremo spregledati trpljenja ljudi v Gazi in ob tem organizirati zabave, kot da se nič ne dogaja. To je naš mali prispevek k mirovnemu gibanju.«
Ta klub pa ni edini, ki poziva k bojkotu letošnje Evrovizije. Danes zvečer bo v istem duhu delovalo tudi Pritličje na Mestnem trgu, kjer bodo v znak bojkota namesto tekmovanja predvajali palestinsko in arabsko glasbo. H. B. K.
