Baletni spektakel, ki ga ne gre zamuditi
The State Opera and Ballet Theatre Astana Opera (Državno operno in baletno gledališče Astana Opera) je na odru Poletnega gledališča Križank že lani občinstvo osupnilo z izvedbo različnih baletnih odlomkov, povezanih v presunljivo celoto. Na letošnjem, 72. Ljubljana Festivalu pa bo gledališče uprizorilo baletni spektakel Arama Hačaturjana Spartak, in sicer 1. in 2. julija ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, tokrat v sodelovanju z Orkestrom Slovenske filharmonije, rezidenčnim orkestrom Festivala Ljubljana 2024.
Aram Hačaturjan je balet Spartak začel pisati decembra 1941, v najbolj tragičnih dneh druge svetovne vojne. Za navdih mu je služila kultna zgodba iz časov rimskega imperija – balet tako prikazuje junaštvo Spartaka, voditelja enega največjih uporov sužnjev v Rimu, ki se mu je pridružilo okoli 60.000 sužnjev. Delo, ki je bilo skladateljev tretji in hkrati zadnji balet, je bilo dokončano leta 1954 in prvič uprizorjeno dve leti pozneje v interpretaciji koreografa Leonida Yakobsona za Mariinsky Theatre (Marijino gledališče iz Sankt Peterburga). Adagio Spartaka in Frigije iz Spartaka je bil uporabljen v številnih filmih (Kaligula, Ledena doba 2: Otoplitev, Hula-hop) in serijah (The Onedin Line), sama zgodba Spartaka pa je uprizorjena tudi v številnih istoimenskih celovečernih filmih in televizijskih serijah. Balet je dobil končno obliko, ko je leta 1968 Jurij Grigorovič, mojster sovjetskega baleta, pripravil novo, psihologistično in tragično napeto postavitev. Glasba uteleša najboljše lastnosti skladatelja: svetle podobe, razkošne množične scene in edinstveno melodičnost, v kateri je evropski zvok organsko združen z orientalskimi podtoni. Koreografija, ki jo je Grigorovič ustvaril za balet Spartak, pa velja za eno njegovih najslavnejših koreografij, med katere se uvrščajo tudi Hrestač, Trnuljčica in Ivan Grozni.
The State Opera and Ballet Theatre Astana Opera (Državno operno in baletno gledališče Astana Opera) je gledališče, ki je bilo ustanovljeno leta 2013 na pobudo prvega predsednika Republike Kazahstan, Nursultana Nazarbajeva. S svetovnimi turnejami in sodelovanjem z zvezdami, kot so Plácido Domingo, Zubin Mehta, Valerij Gergijev in Ana Netrebko, ter gostovanji institucij, kot so Teatro alla Scala (milanska Scala), Teatro di San Carlo Napoli (Gledališče San Carlo iz Neaplja), Opera Carlo Felice Genova, Opéra national de Paris (Pariška nacionalna opera) in Mariinsky Theatre (Marijino gledališče iz Sankt Peterburga), se je hitro uveljavilo kot ena največjih tovrstnih institucij v Srednji Aziji. V njegovem delovanju je poleg izvajanja klasičnih uspešnic mogoče najti tudi željo po podpiranju kazahstanskih skladateljev. Umetniška vodja baleta je primabalerina Altinaj Asilmuratova.
Vstopnice za baletni spektakel so na voljo na ljubljanafestival.si, pri blagajni Križank, na bencinskih servisih in drugih Eventimovih prodajnih mestih. Z brezplačnim članstvom v Klubu Festivala Ljubljana pa si lahko pri nakupu vstopnic v redni prodaji zagotovite tudi 10-odstotni popust.
Naročnik oglasne vsebine je Festival Ljubljana
