To je najlepša in najbolj izpopolnjena oblika zdravništva
Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ima svoje začetke Pod kostanji, kjer so se dobili štirje entuziasti in po letu in pol »zastonjkarskega dela ustanovili družinsko medicino«. Danes je specializacija iz družinske medicine, pridobljena v Sloveniji, cenjena tudi v tujini in zanimanje zanjo končno znova narašča. Če je še nedolgo tega v modulu za specializacijo v družinski medicini sedelo osem študentov, jih je zdaj že več kot 25.
Za zdravnika denar ne sme biti motivacija.
Dr. Mateja Bulc
Dr. Mateja Bulc, upokojena družinska zdravnica, ki je bila v kratkem času dvakrat odlikovana – od predsednice države je prejela medaljo za zasluge za življenjsko delo na področju razvoja družinske medicine, od Zdravniške zbornice Slovenije pa najvišje, Hipokratovo priznanje – je ena od entuziastk iz omenjene četverice, visokošolska učiteljica na Medicinski fakulteti in hkrati ena od okrog 40 upokojenih zdravnikov Zdravstvenega doma Ljubljana Center, ki ne sedi doma, kot pravi, temveč se vrača v ZD k »svojim« pacientom. Z njimi, pravi, je stkala prijateljske vezi in to je tudi eden največjih čarov njenega poklica. Tudi sicer je v omenjenem ZD za stavko odločilo le 1,4 odstotka zdravnikov in zobozdravnikov. Za Bulčevo je družinska medicina, kot je dejala na predstavitvi dela družinskih zdravnikov, ki so ga ob njihovem svetovnem dnevu pripravili v ZD Ljubljana Center, »najlepša in najbolj izpopolnjena oblika zdravništva«, saj se prav v družinski medicini zaključi od 70 do 80 odstotkov obravnav. O stanju v slovenskem zdravstvu, »dvoživkarstvu« in stavki, ki se vleče že štiri mesece, Bulčeva meni, da za zdravnika denar ne sme biti motivacija. Ne glede na to pa jo je v začetku 90. let, ko se je pridružila stavki kolegov, pretresla višina lastne plače. Ko je namreč svoji pacientki, ki ji je očitala, da stavka, pokazala plačilni list, se ji je ta opravičila: »Oprostite, gospa doktor, toliko imam jaz plače.« Delala je kot blagajničarka pri najboljšem sosedu ...
Ljudje pričakujejo visok nivo obravnave
Tudi Leon Kranjec, specialist družinske medicine mlajšega rodu, prisega na lepoto svojega poklica, ki je bil zadnja leta »podcenjen«: »Družinski zdravniki smo bili v očeh ljudi tisti, ki pišemo zgolj napotnice.« Pa vendar je »primarni nivo« v zdravstvu kljub čakalnim dobam, ki so najbolj »razvite prav tu«, še kako pomemben, dodaja.
Kranjec priznava, da družinski zdravniki pacientom namenijo vsako leto več časa, saj se populacija stara, »ljudje pa tudi v starosti pričakujejo visok nivo obravnave«: »Če smo paciente včasih obravnavali od pet do šest minut, danes pod 15 minut resnejših obravnav ni, kvečjemu so daljše – po pol ure in več.« In zakaj je Kranjec rad družinski zdravnik? S tem, ko lahko pacienta spremlja domala skozi vse življenje in se z njim zbliža, »lahko zanj veliko dobrega narediš in to je velik vir zadovoljstva«, odgovarja. Kranjec je prepričan, da uživajo zdravniki še vedno veliko spoštovanje med ljudmi.
15 do 30 minut
zahteva resnejša obravnava pacienta
Ob ugled
Nika Šantavec, specializantka družinske medicine v ZD Ljubljana, pa, nasprotno, meni, da so družinski zdravniki v zadnjih letih v javnosti izgubili nekaj ugleda, kar je po njenem posledica premajhnega poznavanja tega poklica med študenti medicine. Sama se je za to specializacijo odločila zaradi širine, ki jo ponuja: »In če imaš srečo, lahko pacienta spremljaš dobršen del svoje kariere in njegovega življenja.« Odnos, ki ga pri tem razvijeta zdravnik in pacient, je zanjo privilegij specializacije, ki si jo je izbrala.
Svetovni dan družinskih zdravnikov je 19. maj.
Za to specializacijo se znova odloča vse več študentov.
Privilegij družinskih zdravnikov je odnos, ki ga razvijeta zdravnik in pacient.
