Digitalizacija nam ponuja možnost za ponovni človeški stik
Vedno je zanimivo poslušati raznolike perspektive o moči, tako osebne kot poslovne. Anka Brus, direktorica podjetja AgitAvit Solutions, in Maja Fesel Kamenik, direktorica podjetja HRM One, sta uspešni dami, strokovnjakinji, ki se ne bojita izzivov, ne poslovnih ne zasebnih, in ju precej ekstravagantne okoliščine bolj motivirajo k »biti boljši, odpornejši, uspešnejši«, kot pa ustavljajo.
V podkastu Supermoč, ki ga je podprla blagovna znamka BetrSign, ki jo razvija in trži podjetje SETCCE, d. o. o., smo obema sogovornicama najprej postavili vprašanje o supermoči, ki vselej odpira zanimive dileme, kajti resnica je, da se pogosto tisti, ki se zdijo najmočnejši, počutijo najšibkejše. V ozadju bleščečih dosežkov in samozavestnega nastopa se skrivajo dvomi in negotovost.
»Pravzaprav se ne počutim zelo močne, vem pa, da me ljudje kot tako vidijo. Dostikrat se, prav nasprotno, počutim nemočno, a je res, da v časih negotovosti ali razpotij vselej poiščem moč za iskanje rešitev in poti, kako naprej,« je dejala Anka Brus. Maja Fesel Kamenik je pripomnila, da je moč zelo precenjena vrednota. »Če je človek v procesu iskanja in predvsem nadgradnje samega sebe in svojega potenciala, se rodi predvsem volja, in tam, kjer sta volja in motivacija, tam je tudi pot, da se stvari naredijo in zmorejo.«
Je nova človeška supermoč morda tista, ki vse bolj pripada umetni inteligenci?
»Ne,« je dejala Anka Brus, »danes vstop umetne inteligence na globalno sceno postavlja sicer nova vprašanja o človeški identiteti in vlogi tehnologije v našem življenju, a mi, ljudje, znamo priznati zmoto in jo znamo tudi popraviti, medtem ko umetna inteligenca tega ni zmožna. Če navedem en primer: pogovarjala sem se z našim virtualnim HR-asistentom in v odgovorih je bil v zmoti, in ko sem to tudi omenila, je zmotno navedel celo izmišljen vir. Skratka, zmotljiva je ta umetna inteligenca in lahko zavede, če nismo dovolj pozorni.«
K temu je Maja Fesel Kamenik, doktorica psihologije, ki se že vse življenje ukvarja s kadrovskim menedžmentom, dodala, da človek še vedno potrebuje človeka. »Po eni strani je neprecenljiva človeška toplina, ki je roboti ne morejo nadomestiti, po drugi strani pa ljudje posedujemo energijo, ki je robot ne daje, kot tudi ne zmore čustvovanja ali inovativnosti ter kreativnosti.«
V tem kontekstu se pojavlja tudi vprašanje vodenja, zlasti v tehnološkem sektorju, kjer ženske še vedno zasedajo manjši delež vodstvenih položajev. Anka Brus razlikovanj med spoloma ne mara, saj ni nikoli imela slabih izkušenj. »Jaz se nikoli nisem počutila kot neka ogrožena vrsta znotraj IT-sveta.« Maja Fesel Kamenik pa pravi, da je v zadnjih letih spoznala, da so ženske kvote zelo potrebne, celo nujne za uresničitev prave enakosti med spoloma, saj »je izjemno težko biti ženska v prislovično moškem poslovnem svetu«.
Sogovornici sta se dotaknili za družbo in njen razvoj relevantnih vsebin, kot je štiriurni delovnik, pa tudi oblike vodenja, pri katerem je pomembno najti ravnotežje med sočutjem in odločnostjo. Obe sogovornici dokazujeta, da sta moč in sočutje ne le komplementarna, ampak tudi nujna za uspeh v sodobnem podjetniškem svetu. »Sočutje je prav gotovo eden izmed načinov delovanja, ki je ključno za uspešno vodenje, a tako kot pri vzgoji otrok je nujno treba postavljati jasne meje, izražati jasna pričakovanja in zahteve, biti odločen, kajti v nasprotnem primeru sodelavce razvadimo in postanejo kot razvajeni otroci,« je dejala Maja Fesel Kamenik.
