Hitro širjenje okužb s koronavirusom v Sloveniji ne pojenja. V nedeljo so ob 3415 opravljenih testih PCR zabeležili 53-odstotkov pozitivnih. V bolnišnicah se zdravi več kot tisoč bolnikov s covidom-19, najmanj 229 jih je danes potrebovalo intenzivno terapijo. Umrlo je enajst bolnikov s covidom-19. Največje zdravstvene ustanove po vsej državi pospešeno odpirajo dodatne oddelke za covid-19 in povečujejo število postelj za najtežje bolnike. Postavlja se vprašanje, ali bi bila po vzoru Avstrije pri nas smiselna uvedba pogoja PC, da bi ublažili pritisk na bolnišnice. Vendar vlada pred odločitvijo ustavnega sodišča glede obveznega PC za državno upravo tega, kot kaže, ne bo uvedla.

Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v državi 42.807 aktivno okuženih. Vodja svetovalne skupine Mateja Logar na vprašanje o smiselnosti uvedbe pogoja PC v Sloveniji zaradi preobilice dela danes ni mogla odgovoriti, prav tako se do zaostritve ukrepa niso želeli opredeliti na ministrstvu za zdravje.

Na uradu za komuniciranje so bili jasni, da vlada do dokončne odločitve ustavnega sodišča ukrepa PC ne more sprejeti, kljub trendu zaostrovanja ukrepov v drugih državah. V Evropi je precedens postavila Avstrija, ki je za deset dni zaprla javno življenje za vse, ki niso cepljeni proti covidu-19 ali tega niso preboleli v zadnjega pol leta. V Sloveniji je bilo do zdaj polno cepljenih zgolj 53,6 odstotka prebivalk in prebivalcev, v naši severni sosedi so delež precepljenih povečali na 65 odstotkov populacije.

Glede na to, da pri nas vsak dan opravimo zelo veliko število hitrih testiranj – v nedeljo 16.003 – po mnenju infektologinje Bojane Beović uvedba pogoja PC ne bi bila smiselna, saj bi najverjetneje naletela na še večji odpor javnosti, četudi bi (ne)dostopnost storitev nekatere posameznike morda spodbudila k cepljenju. Eden od razlogov za tako velik delež okužb je namreč prav povečan obseg testiranja, kar kaže na, kot se je izrazila Bojana Beović, »neki slovenski kompromis v medsebojnem sodelovanju in enakopravnem odnosu tistih, ki so se cepili, in drugih, ki tega ne želijo storiti«.

»Čas bi bil, da se gospodje sodniki odločijo«

Predsednik vlade Janez Janša je danes v državnem zboru opozoril, da bodo gotovo nujni dodatni ukrepi v boju z epidemijo koronavirusa, kako težki oziroma radikalni, pa je odvisno od spoštovanja sedanjih ukrepov. Ni nezanemarljivo, da ima vlada pri morebitnem zaostrovanju pogoja PC bolj ko ne zvezane roke. Že septembra se je namreč opekla pri poskusu uvedbe obveznega pogoja PC za državno upravo. Takrat je uvedbo zadržalo ustavno sodišče, zato bi bila tudi splošna razširitev brez zakonske podlage zelo verjetno deležna podobnega prijema.

»Ustavno sodišče še ni razveljavilo odloka, se pravi, da ne odloča, ne vem, kaj čaka. Izkoriščam priložnost za poziv na ustavno sodišče, naj odloči. So samo zadržali odlok, ukrep, kakršnega, kot vidimo, v milejši situaciji, kot jo imamo mi, sprejemajo drugod po Evropi,« je dejal Janša in sodnike pozval, naj končno odločijo in pretrgajo gordijski vozel. Vlada po premierovih besedah namreč ne ve, »ali se lahko zgleduje po tistih, ki so uspešnejši v boju z epidemijo, kot je, recimo Avstrija, ali pa se moramo vsi skupaj sprijazniti z razmerami, v kakršni smo«.

Ker je pri nas vsak dan zelo veliko hitrih testiranj, po mnenju infektologinje Bojane Beović uvedba pogoja PC ne bi bila smiselna. FOTO: Blaž Samec/Delo

Tudi za upad zanimanja za cepljenje je predsednik vlade obdolžil ustavne sodnike in (spet) opozicijo. Prepričan je, da bi bili trendi precepljenosti danes precej ugodnejši, v bolnišnicah pa nekaj sto manj bolnih, če bi vsi skupaj pritrdili vladnim odločitvam.

Po mnenju Bojane Beović bi bila sicer uvedba pogoja PC morda bolj smiselna za manj pomembne družbene dejavnosti, a je ocena o življenjskem pomenu določenih storitev zelo subjektivna. »Bolj pomembno se mi zdi res dobro sodelovanje pri izpolnjevanju pogoja PCT in izboljševanje zaupanja med prebivalci, kot da bi se začeli še bolj deliti na tiste, ki so oziroma niso cepljeni,« je dodala infektologinja.