Ne brez občin pri izhodu iz premoga
Osem županov savinjsko-šaleške (Saša) regije in Zasavja ter direktorja razvojnih agencij obeh regij so podpisali sporazum o ustanovitvi sveta županov premogovnih regij Saša in Zasavje. Prepričani so, da bodo prav z novim svetom močan sogovornik državi, od katere pričakujejo, da bo lokalne skupnosti aktivno vključila v procese prestrukturiranja regij in pripravo ključnih zakonov. Poudarili so, da se to v Zasavju ni zgodilo, celotna regija pa še zdaj plačuje ceno.
S svetom županov premogovnih regij želijo zagotoviti uspešen in pravičen prehod za izstop iz premoga. Nacionalna strategija sicer predvideva izstop iz premoga leta 2033, vendar vojna v Ukrajini prinaša veliko negotovost. Župani o tem niso govorili, je pa velenjski župan Peter Dermol opozoril na izzive v energetiki: »Posebno v času, v katerem smo se znašli v zadnjih tednih. Premogovne regije so postale še pomembnejše. To smo dokazovali v desetletjih našega delovanja, zdaj pa se še toliko bolj dokazuje, kako pomembno vlogo smo imeli in jo še imamo v elektroenergetskem sistemu.«
Skupaj se bodo zavzemali, da bo država čim prej sprejela območne načrte, ki so po navedbah Dermola podlaga za črpanje sredstev iz mehanizma za pravičen prehod: »Država mora poskrbeti za te načrte in programe, ki morajo biti še letos usklajeni z Evropsko unijo. Če se to ne bo zgodilo, do sredstev ne bomo mogli dostopati.« Pričakuje tudi, da bodo občine sodelovale pri pripravi zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakonu o prestrukturiranju regij: »Ministrstvo za infrastrukturo nas je povabilo v ekipo, kar je pohvalno, čakamo še ministrstvo za gospodarstvo.« Župani predlagajo tudi postavitev koordinatorja, ki bo vezni člen med občinami in različnimi ministrstvi.
Enaki problemi
Tako Dermol kot tudi hrastniški župan Marko Funkl sta dejala, da imata regiji največ težav s prometno infrastrukturo. »Tako Šaleška kot Zasavje smo od avtocest oddaljeni, pri prestrukturiranju in iskanju novih investitorjev za nova delovna mesta je to ključno. Država ne sme zapostaviti teh regij, sicer boste imeli tudi v Šaleški dolini podobno sliko, kakršno imamo v Zasavju. Nekoč cvetoča regija je zdaj na približno 30 odstotkih rudarskega BDP in na malo več kot 50 odstotkih slovenskega. To je neposredni dokaz, kako se ne zapira ene panoge, ne da bi imeli dolgoročne rešitve,« je dejal Funkl. Zasavje je med zapiranjem rudnika izgubilo približno 5000 delovnih mest.
Velika težava je tudi sanacija degradiranih površin. Funkl je opozoril, da naj bi se zadnja zapiralna dela v rudniku Trbovlje-Hrastnik končala prihodnje leto, pa še nimajo odgovorov, kaj bo s površinami po zaprtju rudnika, kdo jih bo upravljal, financiral in skrbel za območja posedanja. Dermol tudi ne želi zasavske zgodbe razprodaje zemljišč, na kar je opozoril Funkl: »Ko je država državnemu podjetju v likvidaciji naložila, naj čim hitreje proda svoje premoženje, da je s tem denarjem lahko zapirala premogovnike, so pod ceno prodajali najboljša zemljišča, ki so bila namenjena razvoju in so edina možna za razvoj. Če bi občine lahko imele besedo in bi jo morale imeti, se to gotovo ne bi zgodilo.«
