Odbor za izobraževanje za drugačno sestavo svetov zavodov
Odbor za izobraževanje je imel več ur na mizi predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki so ga vložili poslanci SDS, NSi, SMC in poslanca narodnosti. Predlog med drugim spreminja sestavo svetov zavodov vrtcev in šol, kjer bi največ članov imel ustanovitelj. Razpravo so najprej večkrat prekinili, ob koncu pa so opozicijski poslanci opozarjali, da bi se odbor moral zaključiti do 22. ure, saj kolegij predsednika državnega zbora ni sprejel sklepa, da imajo lahko sejo tudi dlje. Po več kot uri in pol pregovarjanja, tudi povišanih tonov, so poslanci Levice in LMŠ zapustili sejo odbora, osem koalicijskih poslancev pa je na odboru sprejelo predlagano novelo zakona s številnimi amandmaji.
Ključna sprememba, ki je pedagoško stroko že pred obravnavo na seji odbora dvignila na noge, je sprememba sestave svetov zavodov. Do zdaj so imeli predstavniki zaposlenih pet članov, po tri pa so imeli ustanovitelji in starši. Predlog novele zakona predvideva, da bi imeli ustanovitelji pet članov, po tri pa predstavniki zaposlenih in staršev. Kasneje so predlagatelji sami vložili amandma in predlagali, da bi imeli ustanovitelji tri člane, zaposleni in starši pa po dva člana v svetih zavodov. Med obravnavo na odboru je bilo slišati še predlog, ki naj bi bil koalicijsko usklajen, da bi imeli predstavniki ustanoviteljev, zaposlenih in staršev vsak po tri člane v svetu zavoda.
Poslanka Mojca Škrinjar, SDS, je poudarila, da ustanovitelj zastopa celotno prebivalstvo občine in ker je najbolj odgovoren za delovanje, je prav, da ima tudi največ predstavnikov v svetu zavoda. Dodala je še, da sestava svetov zavodov v izobraževanju odstopa od zavodov v zdravstvu in kulturi, kjer imajo ustanovitelji največ glasov ter se vprašala: »S sestavo sveta bomo podrli dober sistem?« Na očitek opozicije in predvsem stroke, ki je enotna, da bo s tem politika vstopila v vrtce in šole, je odgovorila: »Pravite, da je to politizacija. Ko občina šolo zgradi, jo vzdržuje, ni politična. A v svetu zavoda pa je politična?«
Zapleti
Vlada je predlog novele zakona sicer podprla, a opozorila na nekatere »nujne korekcije določb«. Luka Mesec, Levica, je predlagal, da bi sejo odbora prekinili in nadaljevali, ko bodo imeli dovolj informacij: »Vlada sama piše, da je treba nekaj popraviti. Prinesite nam zakon, o katerem se bo možno pogovarjati, ker to je eno sračje gnezdo.« Poslanska skupina LMŠ je predlagala, da bi o predlogu novele zakona opravili javno predstavitev mnenj. Še preden so o tem glasovali, pa se je zelo zapletlo.
Kot je predsednico odbora Ivo Dimic, NSi, opozoril Luka Mesec, odbor ne bi smel več zasedati po 22. uri: »Na kolegij predsednika državnega zbora ste naslovili sklep za delo po 22. uri. Sklep je bil na kolegiju zavrnjen. Karkoli bo sprejeto po deseti, ne bo regularno.« Dimičeva je povedala, da je to edini termin, ki je bil za odbor namenjen in bo sejo izpeljala do konca, Škrinjarjeva pa je dejala, da je poslanka tudi po 22. uri.
Poslanka Nataša Sukič, Levica, je opozorila, da se s tem krši tudi delovnopravna zakonodaja strokovnim sodelavcem: »Nič vam očitno ni več sveto, ampak v parlamentu smo avtonomni in vlada nam ne more odrejati. Tu je še svobodno ozemlje.« Več poslancev Levice in Aljaž Kovačič, LMŠ, so jo večkrat vprašali, zakaj je sploh spraševala, ali lahko imajo sejo tudi po deseti uri zvečer, če odločitve kolegija ne upošteva, vendar Dimičeva ni odgovorila. Nadaljevala s sejo in z glasovanjem, v Levici so opozorili, da poslanci – tudi koalicijski - sploh ne vedo, o čem glasujejo. Prosili so jo, naj pokliče zakonodajnopravno službo, zahtevali, naj pokliče predsednika državnega zbora, vendar se ni nič od tega zgodilo.
Po skoraj dveh urah pregovarjanja, je obstrukcijo najprej napovedal Kovačič (in tudi odšel), nato pa še Mesec. Ko so poslanci Levice vstali in že začeli odhajati, je Dimičeva opomnila: »Obstrukcija se napove na začetku točke, zdaj smo med točko.« V dvorani je ostalo vsega osem poslancev koalicije, ki so z osmimi glasovi za na odboru izglasovali novelo zakona. V Levici so napovedali, da bodo v ponedeljek zahtevali razveljavitev te seje in razrešitev Ive Dimic z mesta predsednice odbora za izobraževanje.
Stroka proti
Že pred sejo odbora je pedagoška stroka opozorila, da če bodo novelo zakona sprejeli, se bo to zgodilo ob izrecnem nasprotovanju stroke. Predsednik upravnega odbora Pedagoškega inštituta dr. Damijan Štefanc je dejal, da gre za škodljiv predlog za slovensko vzgojo in izobraževanje: »Šolstvo je eden redkih sistemov, ki še ni podlegel politizaciji. Ne samo, ker smo se mi temu tako dobro upirali, ampak ker so v sistem vgrajene varovalke. Ena izmed njih je tudi sestava sveta zavoda.« Na odboru pa je poslance prosil: »V imenu zaščite javne šole vas prosim, da najdete način, da tega zakona ne podprete.«
Čeprav se v ravnateljskih združenjih strinjajo, da je treba postopek imenovanja ravnatelja spremeniti, pa opozarjajo, da sestava sveta zavoda tega ne bo rešila. »Osemdeset odstotkov članov združenja ravnateljev meni, da je trenutna sestava svetov zavodov zanesljivo boljša, kot bi bila spremenjena,« je dejal predsednik združenja Gregor Pečan. Dodal je, da je novela zakona slabo pripravljena in omogoča politični vpliv na izbor ravnatelja. Da sprememba sestave svetov zavodov ni potrebna, menijo tudi v Skupnosti vrtcev Slovenije. Kot je povedala predsednica Janja Bogataj, so bili presenečeni, »da se tako pomembne spremembe uvajajo mimo nas in mimo naše stroke, ne da bi bili povabljeni v kakršno koli diskusijo«.
Proti predlogu novele zakona so v Svizu zbrali skoraj 25.000 podpisov zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Kot je dejal glavni tajnik Sviz Branimir Štrukelj, je slovenski izobraževalni sistem dober, kar kažejo tudi mednarodne primerjave in dodal: »Eden od pomembnih elementov stabilnosti in kakovosti je ta, da je politika ostala pred vrati šol. Do zdaj politika ni imela pomembnega vpliva na izbiro ravnateljev, ta predlog pa prav to počne in to je ključni problem.« Poudaril je, da imajo tako v zdravstvu kot kulturi strokovne svete, v šolah pa je oboje združeno v en svet zavoda, zato učiteljstvo ta predlog čuti kot popolno nezaupanje. V Svizu glede novele zakona ne izključujejo možnosti referenduma.
