Resnica ima visoko ceno

V ljubljanski Drami bo nocoj slovenska premiera mednarodne koprodukcije Prometej '22 s podnaslovom Hommage Beckettu v režiji Gáborja Tompe. Sodobna priredba Ajshilovega Vklenjenega Prometeja je del projekta Katastrofa Zveze evropskih gledališč. Zasnovala sta jo Ágnes Kali in Gábor Tompa, sodelujeta še Madžarsko državno gledališče v Cluju ter Državno gledališče Konstanca.

Projekt Katastrofa povezuje dvanajst gledališč iz enajstih evropskih držav, ki se tako vračajo k starogrški dramatiki, da bi pre­učili vplive pandemije in utemeljili vlogo gledališča pri povezovanju v razdeljeni Evropi. Antična dramska besedila bodo v okviru projekta zaživela na sodoben način, v sodobnem kontekstu.

Po besedah Gáborja Tompe si Prometej '22 »želi biti meditacija o usodi intelektualcev v 21. stoletju«, kjer je vse več lažnih novic in sovražnega govora ter vse manj dialoga. Njihova vloga je tako čedalje težja in odgovornejša, saj s svojim delovanjem tvegajo pregon, kakršen je doletel Prometeja. Prometej eliti iz zaprtega kroga ukrade ogenj, znanje, in ga razširi med ljudi. Zaradi tega je obsojen na mučenje in počasno smrt, kot se dogaja v prostoru, v katerem izvajajo eksperimente z ljudmi. Zgodba je postavljena v laboratorij oziroma jedrsko elektrarno, »kamor pripeljejo vodilne intelektualce, da bi jih mučili z vsemi mogočimi modernimi sredstvi, vključno z radioaktivnim sevanjem«, je za gledališki list pojasnil režiser.

Visoka cena za resnico

»Toda Ajshilov Vklenjeni Prometej se ne konča s Prometejevo smrt­jo in tudi to vemo, da Prometej v mitu ne umre. To ostaja odprto tudi v naši predstavi. Če smo bolj natančni, glavni igralec Prometej, ki bolj spominja na kakega od Beckettovih likov, je na koncu v pozi križanega,« je poudaril in dodal, da to »simbolizira usodo vseh nas in dejstvo, da je očitno treba za resnico plačati visoko ceno. Ljudje velikokrat plačajo tudi z življenjem, da lahko povedo resnico.«

Prometej je ljudi s tem, ko jim je prinesel ogenj oziroma znanje, »dejansko učil civilizacije«, je za gledališki list dejal Igor Samobor, ki nastopa v vlogi naslovnega lika. Meni, da se moramo od Prometeja »ponovno naučiti stvari, ki se morda zdijo patetične, na primer ljubezni, empatije, vsega, kar smo postopno izgubili. Spet se moramo naučiti skrbeti drug za drugega, ustaviti vojne, poskrbeti za druge.«