Pet let po požaru: Notre Dame bo nared do olimpijskih iger
Prihodnji teden, 15. aprila, bo minilo pet let od požara, ki je uničil znamenito pariško katedralo Notre Dame. V francoski prestolnici pa obljubljajo, da bo katedrala do poletnega odprtja olimpijskih iger v Parizu obnovljena.
Veliki leseni stolp z zlatim petelinom in križem je skoraj že končan, že od začetka leta pa je na obnovo čakalo pripravljeno ostrešje, piše nemška tiskovna agencija DPA.
Da so dela potekala hitro in učinkovito, gre zahvala tudi politiki, saj je francoski predsednik Emmanuel Macron na dan požara najavil, da bo cerkev obnovljena v petih letih, česar mnogi takrat niso verjeli.
A stotine obrtnikov in delavcev je krepko zavihalo rokave in poskrbelo za obnovo, identično prvotnemu stanju. Do odprtja iger 26. julija letos bodo dela tako rekoč končana. Do takrat naj bi porušili tudi gradbene odre, ki še vedno štrlijo 90 metrov v nebo in so potrebni za obnovo znamenitega lesenega stolpa.
Vidne naj bi bile tudi nove fasade na obeh cerkvenih ladjah in streha. Vsaj na zunaj bo cerkev do olimpijskih iger imela svojo nekdanjo podobo, obljublja Philippe Jost, vodja javne službe, ki vodi obnovo.
Gotska mojstrovina bo tudi del odprtja iger, zagotavlja umetniški vodja olimpijskih prireditev Thomas Joll. Ta je v pogovoru za radio France Inter potrdil, da bo katedrali in novemu stolpu tudi na prireditvi pripadla posebna pozornost.
Odprtje prvič zunaj olimpijskega stadiona
Podrobnosti Joll ni razkril, zato bo zanimivo videti, kako jo bodo umestili v program odprtja, ki prvič ne bo potekalo na olimpijskem stadionu, ampak v obliki šestkilometrske parade čolnov po Seni, ki bodo pluli mimo Eifflovega stolpa, Louvra, katedrale in drugih mestnih znamenitosti.
Ob odprtju iger leta 1924 je v katedrali Notre Dame potekala maša. Tokrat bo v ospredju njena obnova. Gre za cerkev, ki je v 12. in 13. stoletju zamenjala predhodnico, arheološka izkopavanja pa kažejo, da je na istem mestu stal že rimski tempelj.
Ena od znamenitosti katedrale je bil tudi ozek leseni stolp, ta je po francoski revoluciji (1789–1799) nadomestil nekdanji zvonik, ki so ga revolucionarji podrli. Imel je tudi poseben religiozni pomen, saj je bil na vrhu zlati petelin, ki je v sebi skrival delček križa, na katerem je umrl Jezus, pa del trnove krone in žebelj s križanja.
V sami cerkvi sta bili tudi relikviji svete Genovefe, zavetnice Pariza, in svetega Dionizija, mučenika in prvega pariškega škofa.
Vzrok požara še vedno uganka
Petelina so gasilci rešili po požaru 2019, a bo po novem skupaj z relikvijami na ogled v muzeju. Na novem stolpu bo kraljeval bakren petelin in naznanjal zmago svetlobe nad temo. Tudi ta ne bo brez vsebine, saj bo vseboval seznam 2000 ljudi, ki so sodelovali pri obnovi.
In dela ni bilo malo. Samo za obnovo stolpa so v Franciji posekali okrog tisoč hrastov, starih od sto do 200 let, prav toliko pa za oboke ter streho cerkve in kora, saj so cerkvi s tem vrnili srednjeveški videz. Lesene tramove so mojstri namreč tako kot prvotne obdelali ročno.
Cerkev bo torej dobila svojo nekdanjo obliko, še vedno pa je neznan vzrok požara izpred petih let. Domneve kažejo, da je šlo lahko za nepazljivega kadilca in odvržen ogorek ali pa tudi za kratek stik na električni napeljavi.
